Na binkoštno nedeljo, 9. junija 2019, se je po župnijah soboške škofije nadaljevalo obhajanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Duhovniki so vernike nagovorili pri vseh svetih mašah na temo: Skupaj čez šesti zlati most: Petanjci - Radenci.

Ta zlati most nas želi spomniti na zdravilne vrelce, ki so značilni za našo pokrajino. Obenem želi spomniti na še druge vrelce Božje milosti: Sveto pismo, zakrament svete spovedi, zakrament svete evharistije, in na posredovalce teh darov. Šesti zlati most vabi, da skrbimo za dušno in telesno zdravje, da zajemamo iz izvirov Božje milosti.

Skupaj čez šesti zlati most: Petanjci - Radenci
Binkoštna nedelja – 9. junij 2019

Uvod v mašo:
Sveti Duh je okrepil in vodil apostole. Sveti Duh krepi in vodi tudi nas, če se mu ne upiramo, če mu ne postavljamo ovir. Z vero in zaupanjem smo se zbrali k sveti daritvi, da bi slavili Boga, ki nam na različne načine izkazuje svojo ljubezen. Ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, prosimo Svetega Duha, naj nas vodi, krepi in posvečuje. Prosimo pa tudi, da nam da spoznati naše grehe. In sicer zato, da bi jih obžalovali, jih položili pred Odrešenika in po njegovem usmiljenju dosegli odpuščanje in mir.

Nagovor:
Šesti most na Muri je postavljen med Petanjci in Radenci. Povezuje dve pokrajini, ki sta zaznamovani tudi z zdravilnimi vrelci. V Prekmurju in v Prlekiji vre iz globin zemlje voda, ki je obogatena z minerali in jo pijemo kot Radensko ali pa obogatena z različnimi zdravilnimi primesmi vroča privre na dan, da si v njej lahko lajšamo zdravstvene težave in skrbimo za dobro počutje. Ta voda iz globin, ki nas osveži in pomaga k zdravju, je znamenje dobrin, ki so na šestem zlatem mostu.

Tudi na zlati oltar naše škofije je Bog položil svoje darove. Dal nam je Sveto pismo, ki sta ga v domačem jeziku že pred 1150 leti oznanjala sveta brata Ciril in Metod, kasneje pa so za nove prevode poskrbeli slovenski prevajalci, med njimi tudi bedenički plebanoš Mikloš Küzmič. Tako nam je Sveto pismo že veliko let dragocen vrelec Božje milosti, saj iz njega spoznavamo Boga in njegovo skrb za nas, spoznavamo sebe, svojo nalogo, smisel svojega življenja in svoj končni cilj.

Na zlati oltar naše škofije je Bog položil svoj drugi dar - zakrament svete spovedi. Spovednice po naših cerkvah pričajo o Božjem usmiljenju, ki ga Bog po duhovnikih - spovednikih izkazuje našemu ljudstvu. O tem daru govorijo tudi velike spovedi, običaji, ki so se zasidrali predvsem v prekmurskih župnijah, ko pred božičem in pred veliko nočjo vsaka župnija organizira dan spovedovanja, ko je na voljo več spovednikov in nas že dogajanje samo prebuja in vabi, da v ponižnem kesanju pokleknemo in Boga prosimo za odpuščanje svojih grehov.

Predvsem pa je Bog na naš zlati oltar postavil sebe, sveto evharistijo. Vsaka župnijska cerkev je Božje prebivališče, kjer je dan in noč pod podobo kruha, posvečene hostije, živo navzoč Bog sam, Jezus Kristus, ki se nam daje v hrano. Po naših cerkvah se dan za dnem obhajajo svete maše, ko Kristus znova in znova prihaja med nas, da bi bili močni in pogumni, krepki in duhovno zdravi.

Na zlati most stopamo tudi mi, ko skrbimo za zdravje telesa in duha, ko zajemamo iz izvirov žive vode. Na zlati most stopamo, ko beremo ali poslušamo Sveto pismo, ko se v molitvi srečujemo z Bogom, ga hvalimo, častimo, se mu zahvaljujemo in ga tudi prosimo. Na zlati most stopamo, ko se s skesanim srcem bližamo spovednici in pred Bogom priznavamo, da nas je naš greh naredil bolne ter Večnega zdravnika prosimo dušnega zdravja. Na zlati most stopamo, ko se ob nedeljah in praznikih ali morda tudi ob delavnikih zbiramo ob Gospodovem oltarju pri sveti maši. Na zlati most stopamo tudi takrat, ko delamo kar koli dobrega, ko z ljubeznijo skrbimo za svoje bližnje, za otroke, za bolne in ostarele.

O dragocenih izvirih Božje milosti je pisal Božji služabnik Danijel Halas. Med drugim je zapisal: »Jezus v svetem Rešnjem Telesu nam je vsa tolažba in olajšanje v vseh vsakdanjih neprijetnostih. Poživljeni, okrepljeni gremo naprej proti cilju.« Vabi nas, da se srečujemo z Jezusom pri sveti maši in pri svetem obhajilu, da bi bili zdravi in močni.

O izviru milosti, o Kristusu, je zapisal tudi Božji služabnik Alojzij Kozar: »Brez njega smo odrezane mladike, žarnica brez toka, radio brez antene.«
Odrezana mladika se posuši, žarnica brez toka nam nič ne koristi, radio brez antene ne igra. Če se ločimo od Kristusa, smo tudi odrezani od izvira življenja, od vira darov in postanemo mrtvi in nekoristni.
Na zlati most nas vabi sam Jezus, ko pravi: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi.« Ljubiti Boga pomeni izpolnjevati njegove zapovedi, delati tisto, kar Bog od nas želi. Za to si prizadevamo ne samo takrat, ko smo v cerkvi, ali ko smo pri verouku. Izpolnjevati Božje zapovedi želimo sredi vsakdanjega življenja. To je pot na zlati most. To je pot do dobrine, ki jo je Jezus prinesel apostolom in jo vedno znova prinaša tudi nam. »Mir vam bodi!«

Na ta zlati most so pred sto leti stopili naši narodni in verski voditelji, ko so si prizadevali za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta zlati most so stopili tudi naši ljudje, očetje in matere, mladi in stari, ki so zajemali iz izvirov Božjih darov, se z njimi krepili in na oltar polagali svoje delo, molitve in trpljenje.
Naj nam ti izviri nikoli ne presahnejo. Naj nikoli ne nehamo zajemati iz teh izvirov. Naj se nikoli ne naveličamo potapljati v globine Jezusovega in Marijinega Srca. Naj se nikoli ne naveličamo razvajati v valovih Božje milosti.

Prošnje vernikov:
Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo za dušno in telesno zdravje, in za milost, da bi znali zajemati iz izvirov Božje milosti.
 

Pesem: Skupaj čez zlati most

Čez šesti most zdaj gremo mi,
do vrelcev Božje milosti.
Za zdravje našega duha
je spoved, maša, mir srca.

Čez zlati most zdaj gremo vsi,
do Njega, ki zares živi,
da dal nam bo sto novih let,
v nebesih večno z Njim živet.

Pripravil Lojze Kozar ml., generalni vikar

Več na povezavi: Skupaj čez zlati most