Dragi bratje in sestre!
Za mali šmaren – na prazni Marijinega rojstva – Cerkev vesela kliče v svojih molitvah: »Tvoje rojstvo, o, Božja Mati, je prineslo radost celemu svetu, zakaj iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog.« 9 mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra, obhajamo praznik Marijinega rojstva.
Marijino rojstvo je zavito v temo. Celo za njene starše Joahima in Ano vemo le iz nekaterih drugih knjig. Sveto pismo ju ne omenja. Vemo pa, da sta jo lepo ni versko vzgajala v poslušnosti Bogu, navajala svojega edinega otroka na obilno in pristno molitev, da je bila v odločilnem trenutku sposobna izreči svoj pristanek na Božji klic, da je na angelovo oznanilo izrekla odločilni »DA«, ki je spremenil zgodovino človeštva.
Božji načrt odrešenja se je z Marijinim rojstvom začel vidno izpolnjevati. Danes vemo, da je Sveto pismo Stare zaveze govorilo o Mariji že pred njenim rojstvom. Marija je kot nekakšen beli most nad črnimi in grešnimi vodami človeštva, je zapisal hrvaški pesnik Vadimir Nazor. Od izvirnega greha dalje je človeštvo pogreznjeno v blatne vode zla in greha in že na začetku je bilo napovedano, da bo prišlo rešenje človeštva po Njem, ki ga bo rodila žena, od Boga izbrana in greha obvarovana, nova Eva, poslušna Božji volji …
Marijina veličina je samo v tem, da je Božja Mati. Vso čast ima od Kristusa, kakor vsa svetloba lune izhaja od sonca.
Celo Martin Luter (te dni je v središču pozornosti slovenske kulturne javnosti razstava protestantske knjige Primoža Trubarja Cerkovna ordninga), čeprav so se protestanti pozneje oddaljili od pravega odnosa do Marije, je dejal: »Ko imenujemo Marijo Božja Mati, smo v tem zajeli vso njeno čast. Nihče ne more o njej reči kaj večjega, četudi bi imel toliko jezikov, kolikor je travnih bilk.«
Slikarji – umetniki znajo s slikami lepo izraziti najgloblje resnice. Slikar Debert je upodobil Marijino vlogo srednice milosti takole: Boga Očeta z razprostrtimi rokami, Svetega Duha z razprostrtimi perutmi, Jezus pa ima na križu razprostrte roke. Pod križem pa stoji Marija, ki z razprostrtimi rokami prestreza milosti, ki od Očeta po Svetem Duhu pritekajo iz Jezusovih ran v obliki kapelj krvi, ter jih posreduje človeštvu, ki zaupno in proseče dviga roke k njej.
Dragi bratje in sestre! Ob materinem rojstnem dnevu izkazujejo otroci posebno pozornost. Prinašajo darila, čestitajo. Kaj ji bomo mi darovali? Matere so najbolj vesele, če vidijo, da se otroci držijo njenih naukov, če so otroci dobri, da se razumejo in si pomagajo med seboj.
Mi ji danes podarimo obljubo, da se bomo držali njenih besed, ki jih je izrekla v Kani, a veljajo nam vse: »Karkoli vam poreče, karkoli vam govori v evangeliju Jezus, storite!« Obljubimo ji, da bomo šli za njo po njeni poti vere. Tudi ona je napredovala na romanju vere vse do križa. Pod križem se je pridružila sinovi daritvi, ko je v srcu ljubeče privolila v darovanje klavne žrtve, ki je iz nje izšla kot nekoč Abraham.
Obljubimo ji, da bomo za to vero prosili tudi za vse, za katere smo odgovorni, za svoje otroke, vnuke, pravnuke, veroukarje, ki se jim v teh dneh odpirajo vrata veroučnih učilnic.
Ob prazniku njenega rojstva jo prosimo, naj naši mladini izprosi močno vero, več veselja in upanja, več ljubezni in spoštovanja in hvaležnosti za življenje. Pa tudi za svoje starše, ki so nam dali življenje prosimo: »Naše starše, o, Marija Mati, sprejmi v milostno srce! Ti jim vračaj, ti obilno plačaj …«
Amen.
msgr. Andrej Glavan
novomeški škof
