Spoštovani gospod minister Boštjan Pokljukar, zastopnik predsednika republike gospod dr. Ernest Petrič, namestnik generalne direktorice policije gospod Tomaž Pečjak, bohinjski župan gospod Jože Sodja, spoštovani novoizvoljeni evangeličanski škof gospod Leon Novak, gospod policijski vikar Igor Jereb, spoštovane policistke in policisti z družinami, dragi farani sv. Martina tu v Srednji vasi.
Danes, 29. septembra, je god svetih nadangelov Mihaela, Gabrijela in Rafaela. Bogoslužni koledar sicer pravi, da ima nedeljsko bogoslužje prednost pred praznikom. A ker je sv. Mihael zavetnik policistov, bomo uporabili praznične mašne molitve, kot Božjo besedo pa bomo vzeli odlomke 26. nedelje med letom, ki se berejo danes po vseh katoliških cerkvah po svetu.
1. Posvetimo najprej nekaj misli Božji besedi. Od vseh 4 evangelistov ima Luka največ prilik s socialno razsežnostjo. Ker je bil zdravnik, veliko piše o čudežih ozdravitve mnogih bolnikov. Današnji odlomek pa je zaradi odločnosti in silovite živosti vrhunec Jezusovega učenja o bogastvu in revščini. Zanimivo, da v priliki ni v središču revež ampak samopašni bogataš. Če bi bil glavna oseba revež, ki lahko priliko razumeli kot povabilo ubogim, naj potrpežljivo prenašajo svojo usodo, kakor je storil Lazar, saj jih čaka veličastna prihodnost v večnosti. Prav to so mnogi nasprotniki krščanstva očitali krščanstvu, češ da je vera opij za revno ljudstvo. Če je pa bogataš osrednja osebnost, ni dvoma, da je Jezus bičal sebično rabo bogastva.
Prilika torej neprizanesljivo obsoja razkošje bogataša, ki se je razkošno oblačil v škrlat in se dan na dan sijajno gostil. Božja beseda še nadalje zaostruje zgodbo, ko v prvem berilu prerok Amos govori proti bogatašem svojega časa, ki poležavajo po slonokoščenih posteljah in se zabavajo in uživajo ob glasbi in najboljših jedeh. Ta dva odlomka Božje besede sta ena najbolj jasnih in pogumnih svetopisemskih obtožb socialnih krivic. Jezus prilike ni povedal revežem, ampak vpričo farizejev, ki jim obtožbe najprej veljajo.
Socialno vprašanje je aktualno tudi še v našem času in se celo zaostruje. Prepad med bogatimi in revnimi se veča v svetu in tudi pri nas. Čeprav je vpliv evangelija na socialnem področju velik in se kaže v temeljnih načelih, saj so listine o človečanskih pravicah zrasle samo v krščanskih deželah, tudi v njih niso še docela uresničene. Pomislimo na delo sv. Matere Terezije ali Petra Opeke na Madagaskarju. Ko sem bil lani tam skoraj tri tedne med našimi misijonarji, sem od blizu opazoval to preobrazbeno moč krščanstva, če se ga nekdo pogumno in odločno loti. Evangelij se ne ustraši korenite kritike sveta. Pogumno razgalja njegovo krivičnost in hudobijo. Današnji svet ni svet, kakršnega je ustvaril Bog, ampak je svet, ki je posledica človekovega greha. Bogastvo je v resnici večkrat sad krivic, goljufij in zatiranja, kakor pa poštenega dela in ravnanja.
Jezus v priliki očita bogatašu, da se sploh ni zmenil za reveža. Ljubezen do bližnjega je določilna prvina krščanstva na socialnem področju. Samo nesebična krščanska ljubezen je zmožna posekati korenine krivic in odpraviti vzroke revščine. Drugačnega primera rešitve problemov ne poznam v vsem svetu.
2. Druga misel pa velja vašemu zavetniku sv. Mihaelu. Vlogo angelov vsaj malo vsi poznamo. Prve vtise iz otroštva o angelih ob jaslicah, ko smo bili še majhni, so nas naučili molitev »Sveti angel varuh moj«. Današnja nagnjenost k racionalizmu, celo med vernimi, teži k temu, da bi angele celo izločili iz krščanskega verovanja. Po tej miselnosti naj bi bilo resnično samo to, kar je ali mora biti predmet naravoslovnega ali celo čisto primitivnega čutnega izkustva. Nasproti tem pomislekom je nastopilo cerkveno učiteljstvo in mnogi odlični teologi, med njimi veliki nemški teolog Karl Rahner, ki opozarja na številna svetopisemska mesta, kjer nastopajo angeli. Zavračajo, da bi bili angeli le personalizacije za dobre in zle vzgibe v človeku. Od Mojzesovih knjig do zadnje Knjige razodetja se angeli omenjajo na številnih mestih.
Kdo so angeli? Beseda prihaja od grške besede angelos, kar pomeni – glasnik. Angeli so ustvarjena bitja, kakor mi, a nimajo telesa, so duhovna bitja, imajo osebnost, razum in voljo. So nesmrtni in po popolnosti so nad vidnim stvarstvom. Vse od začetka stvarjenja skozi vso zgodovino odrešenja najavljajo dogodke in so popolnoma v službi Bogu.
Sv. Mihael, zavetnik policistov, nastopa v Stari zavezi kot zaščitnik Božjega ljudstva. Sv. Mihael – ime pomeni: Kdo je kakor Bog? – se po pisanju Svetega pisma bori proti zlu, proti hudobnemu duhu in njegovim služabnikom. V tej borbi so angeli vedno zmagovalci. Sv. Mihael ima avtoriteto od Boga. On ga pošilja kot glasnika. On mu daje oblast in moč, da pomaga in brani ljudi. Zaradi tega je pred njim vsako zlo nemočno in obsojeno na poraz.
Spoštovane policistke in policisti. Vsak dan ste vključeni v ta boj proti zlu. Borite se za splošno dobro. Policist je po izvirnem pomenu grške besede politeja v službi ljudi, v kateri naj bi vsi politiki, sodniki, upravitelji, javni delavci služili skupnemu dobremu. Branili naj bi človekove pravice, spoštovanje človekovega dostojanstva, mir in pravičen napredek in jamčili za varnost v družbi, kar nam dokazujejo vsakodnevna jutranja poročila o dogajanju oziroma o vašem delu. Od sv. Mihaela se lahko naučimo, katere vrline bi morale krasiti vsakega policista: poštenje, hrabrost in moč, pospeševanje dobrega, omejevanje zla in pomoč v nesrečah, odločnost in nepodkupljivost napram tistim, ki povzročajo zlo in ogrožajo imetje in mir.
Naj Jezus Kristus da vsem, ki ste v službi pravičnosti, reda, miru in skupnega dobrega tudi pogum in moč, da bi to v polnosti in z veseljem uresničevali, kljub včasih skromnim plačam in nehvaležnosti. Čestitke ob vašem prazniku in lep dan vam želim.
Amen.
Msgr. Andrej Glavan
Novomeški škof
