Uvod
Dragi bratje in sestre in vsi, ki ste v tej sveti noči prišli pred naše jaslice, ki obujajo spomin na rojstvo v revnem hlevu in na evharističnem oltarju, kjer so vedno žive jaslice, saj Jezus pri vsaki maši prihaja iz Očetovega naročja. Tu ga bomo lahko vedno sprejeli v svoje srce. Obudimo vero in obžalujmo svoje grehe

Homilija
V Božji besedi bogoslužja te svete božične noči smo slišali: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje.« (Lk 2,10). »Dete nam je rojeno, sin nam je dan.« (Iz 9,5). Pred več kot 2000 leti se je zgodil Božič, na majhnem koščku zemlje, sredi judovskega naroda, v skoraj neznanem Betlehemu, po Izraelski mladi materi Mariji, ki je bila zaročena z Jožefom. V Betlehem sta prišla na popisovanje, ki ga je ukazal cesar Avgust. Ta niti slutil ni, kdo se bo vpisal na njegovo povelje na spisek betlehemskih prebivalcev.

Večinoma ni bolj vesele novice, kot je vest o rojstvu otroka v družini, še posebej, če je to prvorojenec ali prvorojenka. Presrečni starši danes to takoj, velikokrat že s sliko, sporočijo sorodstvu, sosedom, prijateljem in znancem, bodisi po telefonu, facebooku ali twiterju. Jezusovo rojstvo pa se je zgodilo v malo znanem judovskem mestecu v neznani judovski družini, v nekem skromnem hlevu, ker za družinico iz Nazareta ni bilo drugod prenočišča. Oče in mati nista mogla nikomur javiti srečno rojstvo sina. Nikogar v mestu nista poznala. Telefona ni bilo.

A za obvestilo je poskrbel Bog sam. Poklical je svoje angele, naj to veselo novico javijo pastirjem, ki so v bližini po betlehemskih pašnikih varovali svoje črede. »Ne bojte se!« so oznanjali angeli preplašenim pastirjem. »Oznanjam vam veliko veselje … danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. In to vam bo v znamenje. Našli boste dete, v plenice povito in položeno v jasli.« (Lk 2,12). In pastirji so pohiteli in verjetno zadihani pritekli pred hlev in se veseli zahvaljevali za ta trenutek. Prevzeti in notranje razsvetljeni so najbrž pokleknili in se čudili.

Očaran nad to nedoumljivo skrivnostjo je sv. Gregor Nacianški zapisal, da se je večni nevidni Sin Božji utelesil zaradi človeka, prevzel naše borno telo, da bi nas obogatil s svojim božanstvom in nas pripeljal k sebi. Prišel je, da bi delil z nami našo revščino, da bi z nami jokal, trpel in doživel tudi smrt, da bi za nas enkrat napočilo življenje brez solza. Zaradi tega je rojstvo Jezusa Kristusa, Odrešenika, najvažnejši in najsvetlejši dogodek človeške zgodovine, ki se je zgodil v »polnosti časov« in večina držav po njem šteje leta. Tedaj je na svet, obremenjen s krivicami, grehom, spopadi in vojnami prišla Ljubezen, Resnica, Pravičnost in Svetost. Cerkev v božičnih praznikih, ki so predvsem družinski prazniki, slovesno praznuje in se zahvaljuje nebeškemu Očetu, da je njegov Sin Jezus vstopil v naše družine in našo osebno zgodovino.

Tudi mi smo prišli sredi te svete noči, da se poklonimo Betlehemskemu detetu. Stotine tisočev srečnih ljudi širom po svetu se zahvaljuje nocoj za ta milostni dogodek in veseli prepevajo božične pesmi, zlasti večno lepo: Sveta noč, blažena noč, rojen je Rešenik in človek zdaj si otet, kar pomeni odrešen svoje duhovne revščine in greha.

Sprejmimo in počastimo Jezusa tudi mi. Tudi pri tej maši bo s svojega nebeškega kraljevskega prestola in Očetovega naročja stopil tako kot v tisti prvi božični noči na naš daritveni oltar in če smo pripravljeni tudi v naše srce.

Vsem vam, ki ste v naši stolnici, kot tudi vsem vašim domačim, še posebej bolnikom, želim blagoslovljen Božič, današnji sveti dan. Naj vas Novorojeni napolni z upanjem s svojim mirom in radostjo. Slava Njemu, ki je naš edini Odrešenik včeraj, danes in na veke. Amen.

msgr. Andrej Glavan, novomeški škof