Spoštovani gospod predsednik republike, spoštovani visoki gostje, spoštovani vsi navzoči.

Petinpetdesetletnica smrti duhovnika in skladatelja msgr. Stanka Premrla in obenem tudi sto petnajstletnica nastanka skladbe Zdravljica, ki jo je samostojna Republika Slovenija izbrala za svojo himno, je lepa priložnost, da smo se zbrali ob grobu tega zvestega duhovnika, nadarjenega ustvarjalca in predanega domoljuba. Zahvaljujem se vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali pri pripravi in izvedbi današnje slovesnosti. Spominsko obeležje, ki stoji ob Premrlovem grobu, bo vse mimoidoče spominjalo, da se iz globoke duhovnosti in iz zdravega domoljubja rojevajo dela, ki presežejo čas, v katerem so nastala, ter postanejo navdih in preverjanje identitete še za prihodnje rodove. Prešernov genij je pripravil besede, Premrlov talent pa je tem besedam dodal melodijo, ki smo jo prepevali kot hvalnico trti, prijateljstvu, slovenstvu, pa tudi svobodi in bratstvu med vsemi narodi. Prepevali jo bomo še naprej – prepevali jo bomo kot Zdravljico, kadar pa bo zadonela kot himna, se bomo hvaležno spomnili njenega avtorja in poglobili svoj odnos do domovine. Ko bomo sedaj blagoslovili spominsko obeležje, naj bodo blagoslovljeni tudi vsi, ki ob igranju in prepevanju himne rastejo v domoljubni zavesti in hvaležnosti.

Msgr. Stanislav Zore
Ljubljanski nadškof metropolit