V Ljubljani in v Trstu bo 18. in 19. aprila 2023 potekal mednarodni znanstveni posvet o tržaško-koprskem škofu Matevžu Ravnikarju (1776–1845).
V torek, 18. aprila 2023, bo posvet potekal v Ljubljani v veliki dvorani Teološke fakultete UL, Poljanska cesta 4 ter v sredo, 19. aprila 2023, v Trstu v Peterlinovi dvorani, via Gaetano Donizetti 3.
Organizatorji posveta so Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta in Inštitutom za socialno in versko zgodovino iz Gorice. Organizacijski odbor sestavljajo Matjaž Ambrožič, Dejan Pacek, Tomaž Simčič in Miha Šimac.
Posvet sta finančno omogočila Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Častna pokrovitelja posveta sta ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM in apostolski administrator tržaške škofije nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi.
Znanstveni posveti, ki potekajo pod okriljem Inštituta za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, so posvečeni predstavitvi vidnejših osebnosti, obravnavi važnejših ustanov in spornih ali spregledanih tem iz zgodovine Cerkve na Slovenskem ter njihovemu pomenu za cerkveni in družbeni prostor.
Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta in Inštitutom za socialno in versko zgodovino iz Gorice to leto organizira dvodnevni znanstveni posvet v Ljubljani in Trstu, ki je posvečen življenju in delu tržaško-koprskega škofa Matevža Ravnikarja.
Domače okolje, rod in družinske razmere so postavili temelje Ravnikarjevi osebnosti. Njegovo življenje je bilo do škofovskega posvečenja pretežno povezano s šolstvom, zlasti cerkvenim. Vanj je bil vpet kot bogoslovni profesor in ravnatelj semenišča.
Ravnikarjev čas je bil tudi v znamenju slovenskega narodnega preporoda, ki pa je svoj razcvet doživel po njegovi smrti v revolucionarnem letu 1848. Pomemben je bil njegov prispevek k oblikovanju norme knjižne slovenščine, zlasti njegove jezikovne posodobitve v izdajah nabožnih in šolskih knjig. Posvečal se je tudi prevodom in priredbam knjig za šolsko in katehetsko rabo. Predstavljen bo tudi Ravnikarjev prevajalski opus, zlasti »pozabljen« prevod Pentatevha in prevod spokornih psalmov iz hebrejščine ter analizirano semantično polje ljubezni v izvirniku ter v njegovem prevodu Pete Mojzesove knjige. Ravnikarjeva teološka in pastoralna usmerjenost je nedvomno temeljila na njegovi izobraženosti.
Drugi del znanstvenega posveta bo posvečen Ravnikarjevemu izvrševanju škofovske službe v obdobju modernizacijskih reform v Habsburški monarhiji. Predstavljeni bodo razlogi za njegovo posvetitev za tržaško-koprskega škofa v ljubljanski stolnici, predvsem pa tržaško-koprska škofija in njen odnos z mestom Trstom v času Ravnikarjevega škofovanja. Predmet zanimanja bo tudi predstavitev javnega šolstva v tržaško-koprski škofiji.
Iz Protokola tržaško-koprskega škofijskega ordinariata je med letoma 1831–1845 mogoče povzeti glavne vsebinske obrise Ravnikarjevega škofovanja. Njegov osebni pogled na stanje v tržaško-koprski škofiji je razviden iz vizitacijskih zapiskov. Pri škofovanju so mu bili v pomoč njegovi sodelavci, zlasti Mihael Verne. Škofova oporoka kaže na njegovo darežljivo srce. Znanstveni posvet bo na koncu osvetlil tudi pomen tržaško-koprskega škofa Matevža Ravnikarja v slovenski in italijanski historiografiji ter publicistiki.
Doc. dr. Matjaž Ambrožič,
predstojnik Inštituta za zgodovino Cerkve
Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
