Mednarodna znanstvena konferenca Etične implikacije enega Boga bo od četrtka, 18. do sobote, 20. oktobra 2018 v duhovnem središču sv. Jožefa, Plečnikova ul. 29, Celje. Organizator je Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta.

Na konferenci bodo nastopili ugledni poznavalci tematike iz različnih evropskih držav: Belgije, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Ukrajine, Slovaške, ZDA in Slovenije. 

Glavno predavanje
Glavno predavanje bo imel profesor Didier Pollefeyt. Naslov predavanja je Nacizem kot napad na monoteizem: etika po holokavstu. Predavanje bo v angleščini in bo potekalo v soboto, 20. oktobra, od 9.15 do 10.15 v Jožefovi dvorani v Duhovnem središču sv. Jožefa v Celju. Sledila bo polurna razprava o predavanju.

Profesor Didier Pollefeyt (r. 1965) je mednarodno ugleden katoliški teolog, redni profesor na Fakulteti za teologijo in religiologijo Katoliške Univerze v Leuvenu v Belgiji. Na isti univerzi je tudi vicerektor za izobraževalno politiko. Njegova glavna raziskovalna področja so: 1. Etična in teološka analiza holokavsta in razvijanje temeljev etike in teologije po Auschwitzu; 2. Analiza vprašanj zla, krivde, spomina, odpuščanja in sprave; srečanje med judovstvom in krščanstvom; pedagogika hermenevtično-komunikativne in medreligijske vzgoje in izobraževanja; verska identiteta ustanov, še posebno katoliških ustanov. Poleg tega profesor Pollefeyt koordinira Center za izobraževanje učiteljev na omenjeni fakulteti. Od 2001. vodi spletno stran Thomas, ki je namenjena religijski vzgoji in izobraževanju. Je predstojnik Centra za etiko miru na omenjeni fakulteti in avtor številnih znanstvenih publikacij. 

Glavna vprašanja in nameni konference
Vprašanje etičnih implikacij monoteizma je zelo pomembna tema tako z vidika sodobne humanistike in družboslovja kot tudi z vidika kulturnega in političnega položaja v Evropi ter na splošno, na globalni ravni. Zato mislimo, da je simpozij na to temo zelo smiseln. 

V preteklosti in sedanjosti je (bil) monoteizem podvržen številnim ostrim in radikalnim kritikam. Obtožbe so (bile) različne: monoteizem je totalitaren diskurz, ki izključuje druge; (o)mrtvi čut za čudenje; je vzrok nevednosti; povzroča nasilje, konflikte in zatiranje; monoteistično stališče, da obstaja en Bog, ki je vsemogočen, vseveden in absolutno dober je v nasprotju z izkušnjo; monoteizem je najvišja oblika patriarhalne oblasti; monoteizem nasprotuje vsaki spremembi, čutnosti, čustvom, naravi in ženskosti; ponuja malo osnove za strpnost (do drugih religij) in je manj toleranten kot politeizem saj zvaja svet na eno počelo; je nezdružljiv z impulzi univerzalne dobrohotnosti (ki so del človeške narave); že od samega začetka je netil nasilje (ko je navdihoval izraelska plemena da so napadala politeistične prebivalce Kaanana); monoteiste se praviloma spodbuja naj napadajo ljudi, ki imajo drugačna prepričanja, vero, religijo, kulturo. Nasilje monoteistov se opravičuje s sklicevanjem na enega in edinega Boga. Zato je škoda, da je zahodno civilizacijo oblikoval monoteizem.

Seveda pa obstajajo tudi zelo drugačna mnenja in (o)vrednotenja monoteizma. Njihovi predstavniki poudarjajo pozitiven in celo odločilen prispevek monoteizma in monoteističnih religij k miru, oblikovanju razumne, nenasilne ter strpne kulture in družbe, k znanstvenemu, političnemu in kulturnemu razvoju, k demokraciji itd.

Na konferenci želimo predstaviti raziskovanja, ideje, pojme, modele in teorije tako iz verskega, teološkega, filozofskega, antropološkega in kulturnega izročila kot tudi spoznanja sodobne misli in znanosti, saj je naš namen, da bi predstavili tako preteklo kot tudi sedanje razumevanje monoteizma. Želimo ponuditi sveže poglede na etične vidike monoteizma, razširiti njegovo znanstveno razumevanje in ustvariti osnovo za razreševanje napetosti in konfliktov za katere je pravilno razumevanje monoteizma pomembno ali celo odločilno.

Posebnost celjskih konferenc je njihov znanstveno multidisciplinarni, večpanožni značaj, ki ga gojimo že vsa leta. Prepričani smo, v skladu s preteklimi izkušnjami, da lahko etične implikacije monoteizma bolje razumemo, če se jih lotimo z različnih, vzajemno dopolnjujočih se gledišč, predvsem s humanističnih in družboslovnih (teologija, religiologija, filozofija, antropologija, kulturologija, zgodovina, psihologija in kognitivna znanost, pedagogika itd.), dobrodošli pa so seveda tudi pristopi in pogledi drugih znanosti. 

Predsednik programskega odbora konference: prof. dr. Robert Petkovšek, dekan Teološke fakultete UL
Predsednik organizacijskega odbora konference: izr. prof. dr. Bojan Žalec, znanstveni svetnik, Teološka fakulteta UL