Mati Terezija se je v Ljubljani prvič ustavila novembra 1928, ko sta s Slovenko Betko Kanjč potovali na Irsko, da bi se pridružili loretskim sestram. Dobrih petdeset let zatem, 30. junija 1980, je Mati Terezija na povabilo nadškofa Šuštarja obiskala Ljubljano in v stolnici spregovorila o delu med ubogimi. Sedem let po njenem obisku so se njene sestre naselile na Ježici v Ljubljani; zdaj imajo tam tudi zavetišče za brezdomce.
Prvi stik Matere Terezije z Ljubljano je bil le mimohod. Dobrega pol stoletja zatem je prišla k nam kot svetovno znana misijonarka med najbolj ubogimi. V začetku junija 1980 jo je ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar srečal v Berlinu na 89. Katholikentagu. Ko mu je povedala, da gre konec junija v svoje rojstno mesto Skopje ustanovit hišo svojih sester, jo je prosil, naj spotoma obišče še Ljubljano. Dejala je, da bo prišla, če bo le mogla. Svoj prihod je sporočila dva dni pred obiskom. Potem, ko je praznik apostolov Petra in Pavla preživela v Zagrebu, je v spremstvu sestre Silvije 30. junija dopoldne prispela v Ljubljano. Popoldne se je v dvorani nadškofijskega doma srečala z nekaterimi škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami, laiki in predstavniki oblasti. Nagovor je začela z molitvijo, ki jo sestre molijo vsak dan po svetem obhajilu: »Gospod, naredi nas vredne, da bi služile ljudem, ki po vsem svetu živijo in umirajo v uboštvu in lakoti. Daj jim danes po naših rokah njihov vsakdanji kruh, po naši razumevajoči ljubezni pa mir in radost.« Zatem je govorila o ubogih, pa tudi o tistih, ki umirajo zaradi lakote po ljubezni. »Po velikih mestih v Ameriki in Evropi, mogoče je tudi tu v Sloveniji tako, je v bogatih hišah veliko ljudi, ki imajo vse, samo nimajo stika z ljubeznijo, nimajo nikogar, ki bi jim zares dal ljubezen, zato mislim, da se ljubezen začne doma.« Po nagovoru je odgovarjala na vprašanja o poklicih v njihovi redovni skupnosti, o načinu dela sester, o dobrotnikih, ki denarno podpirajo njihovo delo... Ob petih popoldne je bila maša v stolnici, ki je bila za to priložnost polna do zadnjega kotička. Mati Terezija je spregovorila šele po obhajilu. Dejala je, da je prinesla hvaležnost ljudi iz Indije, posebej iz Bengalije, kjer so slovenski misijonarji oznanjali evangelij in v srca ljudi vsadili ljubezen do Jezusa. Nadaljevala pa je takole: »Ko je Jezus prišel v Marijino srce, isti Jezus, ki smo ga zdaj prejeli v svetem obhajilu, je takoj šla ven - šla je, da služi. Jezusova navzočnost v njenem srcu je rodila željo, da ga podari drugim. Tako moramo njegovo navzočnost uresničevati tudi mi: v dajanju. Jezus je napravil sebe za kruh življenja, a to mu še ni bilo dovolj; samega sebe je napravil lačnega, žejnega, bolnega, golega. Kakor da je lačen naše ljubezni, nam je dal priliko, da ljubimo Boga v bližnjem … Nadškof Alojzij Šuštar je ob tej priložnosti Mater Terezijo povabil, naj njene sestre pridejo tudi k nam.
Mati Terezija je sedem let po svojem obisku v Sloveniji odgovorila na povabilo nadškofa Šuštarja in poslala svoje sestre v Ljubljano. V starem župnišču na Ježici so se naselile 16. julija 1987, leta 2006 pa so odprle še Zavetišče Božjega usmiljenja za brezdomce.
Vir: Radio Ognjišče.
