Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Smernice za prvo fazo posvetovanja so obsežene v Pripravljalnem dokumentu in Vademekumu. V tem in drugih člankih objavljamo izbrane izseke iz obeh dokumentov, ki imajo poseben praktičen pomen za izvedbo posvetovanja.

(Vademekum pogl. 1.2 – 1.4)

Kaj je sinodalnost? Ozadje te sinode

S sklicem te sinode papež Frančišek vabi celotno Cerkev k premišljevanju o odločilni tematiki za njeno življenje in poslanstvo: »Prav pot sinodalnosti je tisto, k čemur Bog vabi Cerkev tretjega tisočletja.«[1] Po sledeh prenove Cerkve, ki jo je predlagal drugi vatikanski koncil, je ta skupna hoja hkrati dar in naloga. […]

Celotno Božje ljudstvo je po krstu soudeleženo pri skupnem dostojanstvu in poklicu. V moči krsta smo vsi poklicani, da dejavno sodelujemo v življenju Cerkve. V župnijah, v majhnih krščanskih skupnostih, v laiških gibanjih, v redovnih skupnostih in v drugih oblikah občestva smo žene in možje, mladi in stari povabljeni, da se med seboj poslušamo, da bi slišali spodbude Svetega Duha, ki prihaja, da bi usmerjal naša človeška prizadevanja, oživljal in poživljal Cerkev ter nas vodil v globlje občestvo v smeri našega poslanstva v svetu. Medtem ko Cerkev stopa na sinodalno pot, moramo vložiti vse svoje moči, da se ukoreninimo v izkušnjah pristnega poslušanja in razločevanja ter postanemo Cerkev, kakršno želi Bog.

Kateri je končni cilj sinode? Cilji sinodalnega procesa

Cerkev prepoznava, da je sinodalnost sestavni del njene narave. Sinodalnost Cerkve je izražena v ekumenskih koncilih, v škofovskih sinodah, v škofijskih sinodah in v škofijskih ter župnijskih svetih. Na veliko načinov je že sedaj mogoče izraziti »sinodalnost« v vsej Cerkvi. Vseeno pa sinodalna Cerkev ni zahteva, ki se omejuje na obstoječe institucije. Sinodalnost namreč ni dogodek ali slogan, temveč je slog in način, kako Cerkev živi svoje poslanstvo v svetu. Poslanstvo Cerkve zahteva, da celotno Božje ljudstvo hodi skupaj in na tej poti vsak njegov član izpolni svojo temeljno vlogo v edinosti z drugimi. Sinodalna Cerkev hodi v občestvu, da izpolni skupno poslanstvo v sodelovanju vsakega od njenih članov. Cilj sinodalnega procesa ni v oblikovanju enkratne izkušnje […], ampak da celotnemu Božjemu ljudstvu ponudi priložnost skupnega razločevanja o tem, kako bomo nadaljevali pot, ki nas bo dolgoročno vodila, da postanemo bolj sinodalna Cerkev.

Eden izmed sadov drugega vatikanskega koncila je bil tudi ustanovitev škofovske sinode. Do sedaj se je škofijska sinoda odvijala kot zasedanje škofov skupaj s papežem in pod njegovim vodstvom. Cerkev pa se vedno bolj zaveda, da je sinodalnost pot vsega Božjega ljudstva. […]

V tej luči je cilj sedanje sinode, da skupaj s celotnim Božjim ljudstvom poslušamo, kar Sveti Duh govori Cerkvi. To delamo tako, da skupaj prisluhnemo Božji Besedi v Svetem pismu in živem izročilu Cerkve, potem pa poslušamo drug drugega, posebej tiste, ki so na obrobju, in s tem razločujemo znamenja časa. Dejansko je cilj celotnega sinodalnega procesa spodbujanje žive izkušnje razločevanja, sodelovanja in soodgovornosti, pri čemer imamo možnost skupnega zbiranja raznovrstnih darov, usmerjenih v poslanstvo Cerkve v svetu. 

Sinodalne sanje

V tem smislu je jasno, da namen sinode ni v pisanju drugih dokumentov, temveč v navduševanju ljudi, da začnejo sanjati, v kakšno Cerkev smo poklicani; da se razcveti upanje in spodbudi zaupanje, da se povežejo rane, da se stkejo nove in globlje vezi, da se učimo drug od drugega, da gradimo mostove, da razsvetlimo razum, da ogrejemo srca in da okrepimo roke za naše skupno poslanstvo (PD, 32). To pomeni, da cilj tega sinodalnega procesa ni v preprostem opravljanju vrste nekih nalog, ki imajo svoj začetek in konec, ampak je pot pristne rasti v občestvo in poslanstvo, h kateremu Bog kliče Cerkev v tretjem tisočletju.

Ta prehojena skupna pot nas bo povabila k prenovi našega mišljenja in naših cerkvenih struktur, da bi živeli Božji klic Cerkvi sredi današnjih znamenj časa. Poslušanje celotnega Božjega ljudstva bo pomagalo Cerkvi, da bo sprejela pastoralne odločitve, ki bodo, kolikor je mogoče, odsevale Božjo voljo (MTK, Sin., 68). Zadnji vidik, ki pomaga usmerjati sinodalne poti Cerkve, je biti v službi dialoga Boga s človeštvom (BR, 2) in skupaj hoditi po poti v smeri Božjega kraljestva (prim. C, 9; RM, 20). Če povzamemo, lahko rečemo, da se sinodalni proces želi premikati v smeri Cerkve, ki bi bila rodovitnejša v službi prihajajočega nebeškega kraljestva.

Namen sinode – sinodalno spreobrnjenje in družbena preobrazba

Ob obhajanju 50. obletnice ustanovitve škofovske sinode v oktobru 2015 je papež Frančišek poudaril, da »svet, v katerem živimo in smo ga poklicani ljubiti in mu služiti, kljub nasprotjem, ki vladajo v njem, izziva Cerkev, da okrepi sodelovanje na vseh področjih svojega poslanstva«. Ta klic k sodelovanju v poslanstvu Cerkve je namenjen vsemu Božjemu ljudstvu. Papež Frančišek je to poudaril, ko je celotno Božje ljudstvo neposredno povabil k sodelovanju pri prizadevanju Cerkve za ozdravljenje: »Vsak krščeni naj se čuti vključenega v cerkveno in družbeno preobrazbo, ki ju tako zelo potrebujemo. Ta preobrazba zahteva osebno in občestveno spreobrnjenje, da bomo na stvari gledali tako, kot jih vidi Bog.« Aprila 2021 je papež Frančišek razglasil sinodalno pot vsega Božjega ljudstva, ki se bo začela oktobra 2021 v vsaki krajevni Cerkvi in bo svoj višek dosegla s splošnim zasedanjem škofovske sinode oktobra 2023.