Revščina in njen vpliv na uresničevanje človekovih pravic
Z današnjim dnem je objavljeno celotno poročilo komisarja za človekove pravice, Nilsa Muižnieksa, ki je marca 2017 obiskal Slovenijo in se srečal z vladnimi in nevladnimi organizacijami (http://www.coe.int/en/web/commissioner/-/slovenia-should-pursue-its-efforts-to-protect-vulnerable-people).
Na srečanju je na področju revščine sodelovala tudi Slovenska karitas in opozorila na več problemov, s katerimi se soočajo socialno ogroženi prebivalci v Sloveniji in so povezani s človekovimi pravicami in enakovredno obravnavo:
Uveljavitev posebnih olajšav tudi za osebe z minimalno plačo in upokojence
Sistem olajšav (kot so brezplačna nacionalna TV, manjši prispevek za vrtec, zmanjšanje plačila za najem stanovanja, zmanjšanje plačila za obroke v šoli, zdravstveno zavarovanje, izredna denarna socialna pomoč…) sedaj deluje na način, da so do njih upravičeni le prejemniki denarne socialne pomoči. Prejemniki minimalne plače ali upokojenci z majhnimi pokojninami pa do tovrstnih olajšav niso upravičeni, kljub temu, da imajo brez olajšav bistveno nižje dohodke na družinskega člana in bi olajšave nujno potrebovali za dostojno življenje. Iz teh razlogov in zaradi nizke minimalne plače se mnogi brezposelni poslužujejo dela na črno, da ne bi izgubili pomoči in olajšav.
Zagotavljanje pogojev za bivanje za gospodinjstva z minimalnimi plačami
Na področju zagotavljanja pogojev za bivanje je nujno, da država s sistemskimi ukrepi ustvari okolje za podnajemniška stanovanja z dostopno ceno, ki so jo zmožne pokriti družine z minimalnimi plačami. Stanovanja po tržni najemnini so za gospodinjstva z minimalnimi plačami nedostopna.
Dolge čakalne vrste v zdravstvu in doplačila za storitve
Zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu pri mnogih revnih in še posebej starejših bolezen hitro napreduje. Ne morejo se posluževati plačljivih specialističnih pregledov. Tak primer je z doplačili tudi področje zobozdravstva. Še posebej, če živijo sami, so starejši z nizkimi pokojninami zelo ogroženi, kar se še stopnjuje v primeru bolezni ali invalidnosti.
Pomanjkanje programov opolnomočenja za trajno brezposelne
Številni brezposelni, ki so že več let brez zaposlitve in imajo zdravstvene ter druge omejitve so na trgu trajno nezaposljivi, nemalokrat so za njih prezahtevna tudi javna dela in različne druge oblike aktivne politike zaposlovanja. Zato bi bilo potrebno v večji meri javno financirati programe vključevanja trajno nezaposljivih oseb v aktivnosti, ki jih bodo ob spremljanju strokovnega kadra v NVO opolnomočile z učenjem enostavnih spretnostmi, funkcionalne pismenosti, grajenjem socialne mreže in pozitivne samopodobe v okviru delavnic, samopomočnih skupin s strokovno intervizijo, družabnih aktivnosti itd..
Slabi pogoji za delavce z nižjimi kvalifikacijami
Potrebno je zakonsko izboljšati pogoje za delo pri nižje plačanih delih. Delavci so nemalokrat soočeni s stalnim in velikim obsegom nadurnega dela - tik pod dovoljenim, nerazumno fleksibilnim delovnim časom, ki vključuje vikende, del noči ali cele noči pa dejavnost ni nujno potrebna za zdravje, oskrbo ali zaščito premoženja; večkratnim podaljševanjem pogodb za nekaj mesecev in prisilo v delo preko s.p..
Izboljšanje gospodarskega stanja in drugi pozitivni kazalci niso zadostni in ne rešujejo navedenih problemov, ki revne delajo še bolj revne in socialno izkjučene še bolj izključene. Ob tem na Slovenski karitas tudi opozarjamo, da je nujen dvig minimalne plače in minimalnih pokojnin za dostojno življenje.
Imre Jerebic
generalni tajnik Slovenske Karitas
