Zdravstveni delavci, zbrani v Združenju slovenskih katoliških zdravnikov, nasprotujemo referendumski pobudi za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Naše stališče temelji na krščanskem in humanističnem pojmovanju svetosti življenja, katerega neodtujljivo dostojanstvo nam prepoveduje, da življenje trpečega bodisi aktivno skrajšujemo, bodisi podaljšujemo, če ob tem ne moremo pričakovati dobrobiti za posameznika.

Naše krščanske in strokovne vrednote nam še posebej narekujejo skrb za najbolj ranljive, kot so težko bolni, nemočni in osamljeni, katerih ranljivost bi sprejetje Zakona zaradi prikritih pritiskov močno povečalo. V vseh primerih legalizacije evtanazije so se pokazale tudi neobhodne zlorabe ali tragične napake, ki so imele za posledico usmrtitve mnogih ljudi brez njihovega ustreznega soglasja, ter nedokumentirane ali nepravilno izvedene postopke. Zlorabe v postopkih samomorov z medicinsko pomočjo se štejejo za umor človeka v najbolj ranljivem položaju. Poleg tega upravičeno dvomimo, da bo država lahko zagotovila ustrezen nadzor nad izvajanjem zakona.

Zakonodajalca sprašujemo, kdo bo v primeru zlorab prevzel odgovornost in ali se zaradi evtanazije kadrovske razmere v zdravstvu ne bodo še poslabšale? Legalizacija evtanazije oz. pomoči pri samomoru bi namreč bistveno spremenila pogled na zdravstvene delavce, ki ne bi bili več tisti, ki življenje ohranjajo, temveč tisti, ki po naročilu prinašajo smrt. Predlog zakona ne ponuja zadostne zaščite za zdravstvene delavce z ugovorom vesti, saj pozablja na medicinske sestre in farmacevte, hkrati pa vsem strokovnim skupinam vsiljuje dolžnost informiranja o samomoru z medicinsko pomočjo. V primerjavi z razvitimi državami zelo omejuje možnost ugovora vesti za pravne osebe, kot so bolnišnice, hospici in katoliški domovi za ostarele.

Gre za predlog zelo radikalnega zakona, ki bo v družbo in zdravstvo neizogibno vnesel dodatne razdore. Upamo, da bodo volivci uvideli številne razumne pozive in bodo zavrnili referendumski predlog. Zakonodajalca pozivamo, da svoje napore raje usmeri v doseganje čim bolj dostopne in kakovostne paliativne oskrbe ter programe za preprečevanje samomora.