Duhovne zlorabe v Cerkvi so še dokaj neraziskano področje, vendar dejstvo, ki v zadnjem času vse bolj prihaja na dan. Pod naslovom Sive cone – duhovne zlorabe, so graška škofija, Teološka fakulteta in medicinska univerza v Gradcu 29. in 30. novembra 2019 organizirale interdisciplinarni znanstveni simpozij. Na njem je nastopilo več kot deset predavateljev iz vrst teologov, psihologov, terapevtov, pravnikov in zdravnikov psihiatrov.
Prvi del simpozija je bil odprt za javnost in se ga je udeležilo nad dvesto oseb iz Avstrije in tujine, v drugem zaprtem delu, pa sto povabljenih iz različnih cerkvenih struktur. Posveta so se udeležili tudi domači škof Wilhelm Krautwaschl, salzburški nadškof Franz Lakner in Heinrich Timmerevers, škof škofije Dresden-Meißen iz Nemčije. Organizatorji so želeli na podlagi iztočnic predavanj različnih ved, strokovnih izkušenj in znanstvenih dognanj ponuditi prostor dialoga in refleksije, kako prepoznati in ovrednotili potencial moči vere in duhovnosti ter dejstvo in nevarnosti zlorab, do katerih prihaja v Cerkvi na podoben način, kot v drugih hierarhično urejenih strukturah.
Kot predavatelji so v prvem delu simpozija nastopili p. Anton Witwer SJ, nekdanji profesor duhovnosti na Gregoriani v Rimu, Walter Schaupp, moralni teolog, Caroline List, predsednica deželnega kazenskega sodišča, Hellmut Samonigg, rektor medicinske univerze v Gradcu in Günter Klug, psihiater in predsednik »pro mente Austria«.
V drugem, nadaljevalnem delu, so spregovorili: Hannah Anita Schulz, supervizorka, terapevtka in duhovna spremljevalka, Katharina Anna Fuchs, profesorica psihologije na Gregoriani v Rimu, Markus Graulich SDB s Papeškega sveta za zakonodajna besedila, Christian Pilnacek, vodja oddelka za kazensko pravo pri avstrijskem pravosodnem ministrstvu ter psihiatra Patrick Frottier in Michael Lehofer.
Temeljni poudarki simpozija so bili: Vera in duhovnost imata za človeka velik potencial in moč. Odnos do Boga je nekaj zelo osebnega, zato ni samo ene in edine pravilne duhovne poti. Za udejanjenje duhovnih potreb je človeku dana svoboda, ki je nihče nima pravice omejiti. Do duhovnih zlorab pride, kadar je vera sredstvo za izvajanje moči in manipulacije. Za tovrstno zlorabo so med drugim značilni pritiskanje k izvajanju določene verske prakse, diskreditacija drugih načinov vere, prepoved kontaktov z drugimi, zahteva po popolni poslušnosti, podrejena oseba je »izbrana in nekaj posebnega«, mešanje zunanjega in notranjega področja. Duhovna zloraba lahko vodi tudi v spolno zlorabo, vendar pa do obeh vrst zlorab lahko pride neodvisno in nista nujno povezani. Predstojnik izvršuje službo na pravi način s sprejetjem odgovornosti za svoja dejanja, svoboda pa je možna, če je moč omejena. Pot Cerkve je v prepoznavanju in soočenju z vsemi tipi zlorab in njihove dinamike, v sankcioniranju storilcev in ustvarjanju varnejšega okolja za otroke, mladino in odrasle. O tematiki je potrebno govoriti, vzgajati, se izobraževati. Pri tem je potrebno sodelovanje s strokovnjaki in profesionalno usposobljenimi osebami, kar je v Avstriji že več let redna praksa.
Andrej Saje
