God sv. Terezije Deteta Jezusa in Presvetega Obličja iz Lisieuxa (1873–1897), cerkvene učiteljice, karmeličanke in zavetnice misijonov
V Katoliški Cerkvi godovni dan karmeličanke sv. Terezije Deteta Jezusa in Presvetega Obličja iz Lisieuxa, tudi cerkvene učiteljice in zavetnice misijonov obhajamo 1. oktobra. V karmeličanskem samostanu v Sori bo v torek, 1. oktobra 2013, ob 17.00, mašo daroval glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak. Med mašo bo blagoslovil vrtnice, ki so simbol milosti na priprošnjo sv. Terezije.
Življenjepis
Terezija Deteta Jezusa iz Lisieuxa se je rodila 2. januarja 1873 v francoskem mestu Alençon kot Terezija Marija Frančiška Martin. Ko je bila Terezija stara štiri leta, ji je umrla mati. Ovdoveli oče se je leta 1877 s petimi hčerami preselil v Lisieux, kjer je skupaj s sestro Celino obiskovala šolo pri benediktinkah. V starosti 16 let je vstopila h karmeličankam, kamor sta pred njo že odšli njeni dve starejši sestri Pavlina in Marija, za njo pa še Celina, ki je dotlej skrbela za ostarelega očeta. Ko je bila za predstojnico izvoljena njena starejša sestra, mati Agneza Jezusova, je Terezijo določila za pomočnico učiteljice novink. Iz tega obdobja je ohranjenih nekaj njenih pesmi in dragoceni napotki za vzgojo, ki so jih zapisale njene novinke. Leta 1895 ji je predstojnica naročila, naj zapiše svoje spomine iz otroških let. Naslednje leto je prednici izročila rokopis svojih zapiskov, ki so ohranjeni kot prvi del Avtobiografskih spisov (Povest duše). Pozneje je bilo tem zapiskom dodano še pismo iz leta 1896 sestri Mariji Presvetega Srca, njeni najstarejši rodni sestri, nadaljevanje spominov na otroštvo in opis življenja v skupnosti karmeličank. Spisi so bili štirideset let po Terezijini smrti prevedeni v 38 jezikov in so tudi v slovenščini izšli v več izdajah. Od 6. aprila 1896 dalje je prednica zbirala in zapisovala različne Terezijine besede in stavke, ki so leta 1926 izšli pod naslovom Novissima verba (Zadnji pogovori). Svetnico predstavijo v njeni pristnosti. Terezija Deteta Jezusa je umrla 30. septembra 1897. Za blaženo je bila razglašena leta 1923, za svetnico pa dve leti pozneje 17. maja 1925. Papež Pij XI. (1922–1939) jo je skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem (1506–1552) razglasil sozavetnico misijonov. Na misijonsko nedeljo, 19. oktobra 1997 jo je blaženi papež Janez Pavel II. (1978–2005) razglasil tudi za cerkveno učiteljico. Njen god obhajamo 1. oktobra.
Duhovnost in pomen osebnosti
Terezija je učiteljica notranje celovitosti in pristne izkušnje Boga, ki se razodeva v občestvu in služenju. Njena duhovnost uči, kako stopati v živ stik z Božjo besedo, saj v svoji avtobiografiji nenehno izhaja iz te osnove. Izrazita je Terezijina cerkvenostna naravnanost, saj je svoje življenje živela s Cerkvijo in za Cerkev. V njej je hotela zaobjeti vse možne poklice, oznanjati evangelij v najbolj oddaljenih kotičkih zemlje, nazadnje pa je ob premišljevanju 12. in 13. poglavja Prvega pisma Korinčanom odkrila svoj poklic in poslanstvo v njej: »Moj poklic je ljubezen!« To je tudi njeno sporočilo za krščansko duhovnost tretjega tisočletja.
Cerkvena učiteljica
Naslov cerkvenega učitelja ali učiteljice Katoliška Cerkev podeljuje osebam, katerih življenje in delo odraža posebne darove, ki osvetljujejo katoliški nauk bodisi po zvestobi, razširjenosti ali teološki prodornosti. Mnogi cerkveni učitelji se odlikujejo po mističnih ali teoloških spisih, drugi po svojih literarnih delih v obliki knjig ali pisem. Naslov cerkvenega učitelja podeljujeta bodisi papež, bodisi vesoljni cerkveni zbor. Naslov cerkvenega učitelja ima v Cerkvi trenutno triintrideset osebnosti.
Blaženi papež Janez Pavel II. je ob sklepu svetovnega dneva mladih v Parizu leta 1997 napovedal, da bo Terezijo iz Lisieuxa razglasil za cerkveno učiteljico. Opisal jo je kot osebo, ki je znala izkazati ljubezen do bližnjega v navadnih stvareh vsakdanjega življenja. Njen poklic v Cerkvi je bila ljubezen. Stopala je po mali poti otroka, ki z drznim zaupanjem najde svoje zavetje v Bogu. Papež jo je imenoval »karmeličanka in apostol, učiteljica duhovne modrosti za številne posvečene in laiške osebe in zavetnica misijonov«. Omenil je, da njen nauk zasluži eno izmed najvidnejših mest v Cerkvi. Papež je srečanje mladih za razglasitev Terezije iz Lisieuxa za cerkveno učiteljico izbral zato, ker je njeno sporočilo še posebej aktualno za mlade. V šoli evangelija Terezija mlade vodi h krščanski zrelosti, ko »jih kliče k brezmejni velikodušnosti in jih vabi v srce Cerkve, da bi bili apostoli in žive priče Kristusove ljubezni«.
Dodatne informacije o redovni skupnosti karmeličank, ki jim je pripadala Terezija Deteta Jezusa.
