Slovenski škofje so na 127. redni seji SŠK, ki je potekala 23. novembra 2021, sklenili, da se Ekspertni skupini za reševanje primerov spolnih zlorab mandat ne podaljša. Predvidoma bodo slovenski škofje v letu 2022 ustanovili neodvisno komisijo za zaščito otrok.

Slovenski škofje so leta 2009 ustanovili Ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab zaradi potrebe po strokovnem pristopu k reševanju problematike. Škofje so na 117. redni seji SŠK, ki je potekala 9. marca 2020 v Murski Soboti, preimenovali skupino v Ekspertno skupino za zaščito mladoletnih in ranljivih odraslih pri SŠK.

Skupina svetuje tako žrtvam in njihovim svojcem kot tudi škofom ordinarijem, vendar s povsem različnim namenom: prve seznanja s postopki na cerkvenem in civilnem sodišču ter možnostih terapevtske obravnave, slednjim pa svetuje, kako naj učinkovito ravnajo v posameznih primerih ter predlaga splošne ukrepe za preprečevanje in reševanje eventualnih bodočih primerov spolnih zlorab. Poleg tega Ekspertna skupina deluje kot strokovni posrednik za sodelovanje SŠK s policijo, tožilstvom, civilno-družbenimi strokovnimi organizacijami in predstavniki javnosti oziroma mediji. Skupino sestavljajo vsaj trije člani: cerkveni pravnik, civilni pravnik in psiholog terapevt.

Pravilnik

Kje in kako lahko žrtve ali njihovi svojci podajo prijavo Ekspertni skupini?

Žrtve ali njihovi svojci, ki se odločijo za prijavo kaznivega dejanja spolnega nasilja, naj se obrnejo na krajevnega škofa oziroma redovnega predstojnika, v kolikor je storilec redovnik. Ekspertna skupina bo žrtvam oziroma njihovim svojcem svetovala o nadaljnjih korakih cerkvenega postopka.

E-pošta

Statistika verskih delavcev v Katoliški cerkvi v Sloveniji ter prijave zlorab 2009–2018

Med letoma 2013 in 2017 je skupina obravnavala šest prijav domnevnih zlorab: leta 2013 nobene, 2014 dva primera, 2015 en primer, leta 2016 ni bilo nobene prijave, v letu 2017 dve prijavi ter v letu 2018 dve.

Ekspertna skupina je od leta 2009, ko je bila ustanovljena, obravnavala 14 primerov domnevne spolne zlorabe, in sicer od prijavljenih 18 primerov (štirje primeri zaradi očitne neutemeljenosti niso bili vzeti v obravnavo). V vseh primerih so bili domnevni storilci moški kleriškega stanu (mašniki in diakoni). Domnevne žrtve so bile v petih primerih ženske in v devetih primerih moški. Domnevno dejanje naj bi bilo v desetih primerih storjeno proti starejšim mladoletnikom (pubertetnikom) in v štirih primerih proti mlajšim mladoletnikom (predpubertetnikom). V vseh evidentiranih primerih so domnevne žrtve osnovnošolska in srednješolska populacija.