Cerkvene strukture v službi človeka

21.3.2019 Cerkev na Slovenskem Cerkev na Slovenskem, SŠK

O prenovljenem organigramu Katoliške cerkve v Sloveniji

Organigram Slovenske škofovske konference (SŠK) je sestavljen iz komisij, uradov in koordinacij SŠK. Prejšnje komisije in sveti so bili potrebni temeljite prenove.

Začetek »reforme« organigrama je bil maja 2013. Takrat je Tajništvo SŠK začelo s primerjalno študijo organiziranosti dela evropskih škofovskih konferenc, da bi na podlagi tujih dobrih praks vzpostavilo optimalen model glede na slovenske razmere. Leta 2014 se je sestala prva skupina, ki je načrtovala reorganizacijo delovnih teles organigrama SŠK, leta 2017 pa je organigram dobil prvi dokončni obris. Določeno je bilo, da bo en sodelavec v Tajništvu SŠK odgovoren samo za to področje. Implementacija sklepov te skupine se je začela septembra 2018. 

Za pravilno razumevanje organigrama SŠK je potrebno omeniti, da je pomemben element delovanja Tajništva in delovanja teles SŠK njihovo komuniciranje. Da škofje lahko nemoteno opravljajo svoje delo, potrebujejo delovno telo, ki posreduje njihov glas navzven do nekatoliške javnosti in tudi navznoter do vernikov. Z besedami drugega vatikanskega koncila bi lahko rekli, da gre za dvosmerno komunikacijo Katoliške cerkve: Ad intra (komuniciranje znotraj Cerkve) in Ad extra (komuniciranje z nekatoliško javnostjo). To komuniciranje je večplastno, kompleksno in za nekoga, ki jo analitično opazuje, morda celo kontradiktorno. Na tem mestu se želimo omejiti zgolj na komuniciranje znotraj Cerkve.

Komunikacija navznoter 
Komunikacijo znotraj Cerkve je potrebno gledati precej podrobno, sicer takoj zapademo v kontradiktornosti. Znotraj Cerkve obstajajo različni komunikacijski sistemi delovanja. Podrobno študijo teh komunikacijskih modelov je naredil Avery Dulles, ko je analiziral dokumente drugega vatikanskega koncila (Dulles 1987). Govori o petih modelih: institucionalnem, skupnostnem, zakramentalnem, misijonarskem in sekularno-dialoškem (glej Tabela 1).

Model

1.

Institucionalni

2.

Skupnostni

3.

Zakramentalni

4. 

Misijonarski

5.

Sekularno-dialoški

Drugo ime

Hierarhični

Občestvo;

občestveno-udeležbeni

Skrivnostno-ritualni

Glasnik»Besede«;

oznanilo;

doktrinalno-kerigmatični

Služabnica;

diakonalni;

dialoško odprt;

diakonalno-aktivističen

Značilnosti

Posredovati skrivnost, doktrino, zakramente

Vzpostavljati odnose, spodbujati srečanja

Aktivirati znamenja in simbole

Oznanjati Besedo

Vzpostavljati dialog s svetom

Vrsta komunikacije

Pisma, zapisana sporočila

Razprave in intervjuji 

(svoboden dialog);

ekumenski dialog

Vsi mediji, 

a še vedno obstajajo predsodki

Vsi mediji so v pomoč

Vsi mediji;

dialog z vsemi

Podoba Cerkve

Cerkev kot institucija in hierarhija

Cerkev kot občestvo

Cerkev kot mistično telo

Cerkev kot kongregacija in evangelizatorka

Cerkev kot aktiven subjekt v svetu

Tabela 1: Pet komunikacijskih modelov Cerkve

Pet modelov Cerkve je naslednjih: 1) institucionalni model, kjer je Cerkev razumljena kot popolna družba; 2) skupnostni ali »občestveno-udeležbeni« model, ki povzdiguje občestvo ter znotraj cerkveno in zunaj cerkveno soudeleženost; 3) zakramentalni ali »skrivnostno-ritualni« model, ki daje prednost verski praksi in tudi Cerkev obravnava kot zakrament; 4) misijonarski ali »doktrinalno-kerigmatični vidik«, kjer ima Cerkev vlogo oznanjevanja in poslušanja Besede; 5) sekularno-dialoški model, ki je po eni strani zaznamovan s svojim sprejemanjem, kar pomeni, da je »dialoško odprt« in poudarja dialog s sodobnostjo, po drugi strani pa je zaznamovan z delovanjem, je torej »diakonalno-aktivističen« model, ki postavlja v ospredje evangeljsko služenje, predvsem najmanjšim in zapostavljenim (Midali 2005).

Ti modeli se prepletajo drug z drugim in nikoli ne moramo govoriti o enem čistem modelu, ampak o modelu, ki je prevladujoč. Po raziskavah sodeč je v slovenskih medijih Cerkev predstavljena zgolj kot institucija, zato ni mogoče pričakovati, da bo javnost imela o njej izrazito pozitivno mnenje. Tudi socialne reprezentacije slovenskih vernikov in prav tako nevernikov negativno označujejo Cerkev kot institucijo (Kraner 2015). Pa vendar, brez institucije Cerkev ne more delovati in je nujna, saj jo »drži pokonci«.

Organigram SŠK poskuša zaobjeti vseh pet komunikacijskih modelov Cerkve. Lahko se zgodi, da v določenih trenutkih zaradi same hierarhične strukture in narave delovanja prevladuje bolj institucionalni model.

Od ustanovitve SŠK do danes
Papež Janez Pavel II. je 19. februarja 1993 potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Prva reorganizacija delovanja SŠK se je zgodila s Plenarnim zborom Cerkve na Slovenskem (1997–2002). Takrat je bila sprejeta odločitev za novo evangelizacijo (PZ 56–65) in na osnovi njegovih sklepov so se preoblikovala delovna telesa SŠK. Od takrat naprej je delovalo 11 strokovnih komisij, Svet katoliških laikov Slovenije (SKLS), Konferenca redovnih ustanov Slovenije (KORUS), Koordinacija škofijskih gospodarskih svetov in uprav, Slovenski pastoralni svet in Koordinacija ŠDS.

Leta 2011 je SŠK za vsa svoja delovna telesa sprejela nove statute, ki so upoštevali razdelitev slovenske cerkvene pokrajine. Vendar se je kmalu izkazalo, da je potrebno sestavo posodobiti in prilagoditi.

Organigram Katoliške cerkve v Sloveniji
Po kratkem zgodovinskem pregledu ustanavljanja delovnih teles SŠK se pojavi vprašanje funkcionalnosti takšnega in tako velikega »delovnega aparata« SŠK. V nekaterih skrajnih primerih je prišlo do tega, da so nekatera delovna telesa SŠK imela veliko število članov, od katerih je bila večina pasivnih poslušalcev. Poleg tega je večkrat prihajalo do komunikacijskega šuma: informacije posameznega delovnega telesa niso vedno prišle do Tajništva SŠK in tudi obratno. Skratka, takšna delovna telesa niso bila sposobna aktivnega in strokovnega dela.

To je bil pokazatelj, da je potrebna posodobitev delovnih teles SŠK. Zato se je leta 2013 Tajništvo SŠK odločilo za reformo. In leta 2015 se je pod vodstvom škofa Šuštarja organizirala delovna ekipa, ki je pripravila nov organigram Slovenske škofovske konference. Namen, kateremu so sledili, ni bil usmerjen v prilagajanje novi situaciji, ampak v posodobitev že obstoječih delovnih teles. Poleg tega se sledi naslednjim ciljem: poenostavitev, večja učinkovitost in pretok informacij vsakega od delovnih teles SŠK.

Delovna telesa organigrama SŠK so razdeljena v tri skupine: komisije, uradi in koordinacije. Vsega skupaj je 23 delovnih teles: 9 komisij, 6 uradov in 8 koordinacij (glej Tabela 2).

Komisije se ukvarjajo z oblikovanjem stališč SŠK in so namenjene podajanju strokovnih mnenj. Tukaj imamo komisijo, ki proučuje vprašanje odnosa med Cerkvijo in državo in Komisijo Pravičnost in mir, ki se ukvarja s področjem družbene pravičnosti, miru in spoštovanja človekovih pravic in delovanjem civilne družbe. Poleg tega imamo komisijo še za področje liturgije, ekumenizma, šolstva, arhivov in kulturne dediščine ter komisijo za doktrinalne zadeve. Sem spada tudi ekspertna skupina za reševanje primerov spolnih zlorab, ki »svetuje tako žrtvam in njihovim svojcem kot tudi škofom ordinarijem, vendar s povsem različnim namenom: prve seznanja s postopki na cerkvenem in civilnem sodišču ter o možnostih terapevtske obravnave, slednjim pa svetuje, kako naj učinkovito ravnajo v posameznih primerih. Žrtvam in njihovim svojcem povedo, da imajo možnost prijave storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja na Policiji ali Državnem tožilstvu« (SŠK).

Uradi imajo v primerjavi s komisijami izrazito izvršno nalogo. Z uradi pokrivamo področja kateheze, mladih, družine, misijonov, poklicanosti in Slovencev po svetu. Zadnja oblika so koordinacije, ki združujejo posamezna samostojna delovna telesa in imajo namen, da poenotijo posamezna področja tako, da delujejo po vsej Sloveniji enako. Gre za koordinacijo katoliških medijev, karitativnih ustanov, kategorialne pastorale, duhovnih gibanj, laikov, škofijskih gospodarskih uprav, škofijskih pastoralnih svetov in vikariatov.

Glavna naloga vsakega delovnega telesa je strokovnost in aktivnost. Zato se je članstvo zmanjšalo glede na prejšnje svete in komisije.

Od septembra 2018 do januarja 2019 je bilo potrjenih že 15 statutov, manjka jih še 8. Statuti so pravna podlaga posameznega delovnega telesa. Tukaj je šlo za prilagoditve obstoječih statutov, za posodobitve starih in za pisanje novih statutov z jasneje opredeljenimi nalogami, članstvom, mandatno dobo itd. V tem času so bili imenovani člani nekaterih komisij, za nekatere so se pripravili delovni programi, spet z drugimi se rešujejo odprta vprašanja, nekatera stara delovna telesa se bodo preoblikovala v pravne osebe, da bi dosegli čim boljše delovanje in večjo učinkovitost.

Delovna telesa se bodo sestajala vsaj dvakrat letno in bodo tesno sodelovala s SŠK. Po eni strani bodo pomagala SŠK, po drugi strani pa bo SŠK omogočala njihovo delovanje: zagotavljanje materialnih sredstev, kadrovska pomoč, administrativna pomoč.

Nespremenjeno strukturo so ohranili Slovenska karitas, Misijonsko središče in Slovenski katehetski urad, ker so samostojne registrirane pravne osebe v civilnem pravnem prometu in ker so njihovi statuti potrjeni s strani Svetega sedeža.

 

Komisije

Uradi

Koordinacije

1

Komisija Pravičnost in mir

Slovenski katehetski urad

Koordinacija katoliških medijev

2

Komisija za doktrinalne zadeve

Urad za družino

Koordinacija voditeljev karitativnih ustanov

3

Komisija za ekumenizem in medreligijski dialog

Misijonsko središče Slovenije

Koordinacija voditeljev kategorialne pastorale

4

Komisija za evangelizacijo

Urad za mlade

Koordinacija voditeljev katoliških duhovnih gibanj

5

Slovenska liturgična komisija

Urad za pastoralo poklicanosti in duhovne poklice

Svet katoliških laikov Slovenije

6

Komisija za odnose z državo

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu

Koordinacija voditeljev škofijskih gospodarskih uprav

7

Komisija za šolstvo

 

Koordinacija voditeljev škofijskih pastoralnih služb

8

Svet Komisija za arhive in sakralno kulturno dediščino

 

Koordinacija voditeljev vikariatov

9

Ekspertna skupina za reševanje spolnih zlorab

 

 

Tabela 2: Organigram SŠK

 

Izziv za prihodnost Cerkve
Živimo v družbi, ki deluje v sistemu mreže. V primerjavi s prejšnjim organizacijskim sistemom družbe, ki je bil izrazito asimetričen (v rokah politične elite), saj ni dopuščal javnega diskurza, ampak ga je zatiral, se je danes ta moč v družbi mreže prestavila s posameznikov na »centre moči« oz. »vozle moči«. Ti centri moči hočejo premetavati tudi Katoliško cerkev in jo obravnavajo samo kot institucijo, ne pa kot skupnost ali kot Kristusovo skrivnostno telo itd.

Poleg tega je potrebno poudariti dejstvo, da družbene skupine (med katere spadajo tudi katoličani) niso le skupnosti z različnimi vrednotami in interesi, ampak so družbene strukture, ki so si med seboj kontradiktorne, uperjene druga proti drugi, v trajnem konfliktu in dogovarjanju (Castells, 2009). Ti konflikti nikoli ne prenehajo, ampak le potihnejo – glede na uspešnost dogovorov. Procesi strukturiranja so pluristificirani in multiskalirani. Delujejo na različne načine in vplivajo na področja družbene prakse: ekonomsko (proizvodnja, poraba, izmenjava), tehnološko, okoljsko, kulturno, politično in vojaško področje. V glavnem so vse te prakse v takšnem medsebojnem odnosu, da sestavljajo načelne odnose moči. Na ta način moč ni lokalizirana v eno samo specifično družbeno sfero ali institucijo, ampak je razdeljena po celotnem okolju človekovega delovanja. Toda delovanje te moči se izrazi preko bolj koncentriranega načina v določenih družbenih oblikah, ki pogojujejo in določajo praktično obliko moči v družbi. Moč je relacijska, dominanca je institucionalna. (Castells, 2009)

Z drugimi besedami bi lahko rekli, da tudi v mrežni družbi nima moči kdorkoli ali kdor bi si moč želel izboriti sam, ampak le nekdo, ki ga izbere sistem. Tisti, ki imajo politično, tehnološko, ekonomsko, kulturno in vojaško moč, določajo in se odločajo, kakšni bodo njihovi odnosi in kakšni bodo odnosi znotraj družbe. Ker je v tem kolesju tudi Slovenija, je logično, da se tudi Cerkev kot ena izmed najmočnejših »institucij« po številu članov, mora prilagajati in nenehno preoblikovati do te mere, da je lahko gibljiva, fleksibilna in aktivna. To je odvisno od njenega komuniciranja in njene učinkovitosti. Zato mora biti tudi organigram SŠK tako fleksibilen in tako učinkovit, da bo preživel vse sunke, ki jih mrežna družba prinaša.

 

Bibliografija:

LEVER Franco, Comunicazione. L'utilità di una definizione di riferimento, v: Franco LEVER – Fabio PASQUALETTI, Valentin A. PRESERN, Dai loro frutti li riconoscerete, Roma, LAS, 2011.
CASTELLS Manuel, Comunicazione e Potere, Milano, Università Bocconi Editore, 2009.
MARKEŽ Janez, »Trenutek, dolg kot eno leto«, v: Delo, 29. 12. 2018, 7.
CRNKOVIČ Marko, »Kaj sta hotela povedati Pahor in Zore«, v: Večer v nedeljo, 30. 12. 2018, 7.
DULLES Avery, »Religion and the news media. A theologian reflects«, v: »America« , 10. 01. 1994, 6–9.
DULLES Avery, Il Vaticano II e le comunicazioni, in René LATOURELLE (Ed.), Vaticano II. Bilancio e prospettive venticinque anni dopo (19621987), Assisi, Cittadella Editrice (vol. II), 1987, 1507–1523.
MIDALI Mario, Teologia pratica. 1. Cammino storico di una riflessione fondamentale e scientifica, Roma, LAS, 2005,
KRANER David, La rappresentazione sociale della Chiesa Cattolica in Slovenia, Roma, Università Pontificia Salesiana, 2017.
Slovenska škofovska konferenca, Pravilnik Ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem,https://katoliska-cerkev.si/ekspertna-skupina-za-resevanje-primerov-spolnih-zlorab, (10.01.2019).

 

Dr. David Kraner
Koordinator organigrama Slovenske škofovske konference