Prerok Izaija, veliki klicar Gospodovega prihoda, napoveduje Devico, ki bo spočela in rodila Sina – imenoval se bo Emanuel, kar pomeni Bog z nami (prim. Iz 7,14; Mt 1,23).
Kdo še danes lahko zagotavlja, da je Bog z njim? Bogati ali revni? Zdravi ali bolni? Mladi ali stari? Tisti, ki veruje ali oni drugi, ki ne veruje? Bog ne ločuje med pravičnimi in nepravičnimi, med dobrimi in slabimi, med svetniki in grešniki. On je z vsemi. Težava pa je v tem, da mi nismo vedno z Bogom. Iščemo ga na napačnih krajih, ob nepravem času. Kličemo ga, ko nam gre kaj narobe, pozabljamo nanj, ko bi se mu morali zahvaliti. Skoraj vedno ga iščemo zunaj nas – v umetnosti, glasbi, filozofiji, naravi in še marsikje. Toda Bog je v nas. Bog nam je bolj blizu, kot smo si lahko blizu mi sami. Strah nas je iskati Boga v sebi, ker bi ga odkrili. In če se to zgodi, se v življenju vse spremeni. Sprememb pa se bojimo. Raje imamo, da vse gre po ustaljeni praksi. Moramo biti kot povprečni, nespremenjeni, to se nam zdi bolj varno in gotovo.
Slovenci bi radi bili evropejski. Naša mesta se ne smejo manj bleščati od evropskih. Trgovine ne smejo biti manj založene od evropskih. Tudi zapraviti ne smemo manj od Evropejcev. Dokler bodo lučke svetile po mestih in trgovinah, bomo poskušali praznovati. Veseli december pa nam tudi veselo in nesramno prazni denarnice za majhna ali velika darila, za bolj ali manj obložene mize. Kdo sedaj pomisli na januar 2014, ko bodo utihnile praznične pesmi in bodo mize prazne, boleče in utrujene glave pa polne novih skrbi za leto, ki ne obeta kaj prida?
In kje je še tu božič? Tam, kjer je vera bolj prepričljiva od pravljic. Tam, kjer Božička in Dedka mraza zamenja Dete v jaslih in postane Bog našega življenja in našega vsakdana. Tam, kjer od svojega preobilja delijo s tistimi, ki so v revščini. Dete v jaslih se ni ognilo pomanjkanju, preganjanju, izgnanstvu in ponižanju. Otrok Device Marije nam je podaril možnost, da svoje življenje razumemo v luči evangeljskega upanja.
Na vse gledati z očmi Boga, to je dar božiča. Vsi bodo praznovali božič, toda samo nekateri na krščanski način - tisti, ki verujemo, da je božič prihod Boga na ta svet, da bi ostal v nas.
Božična vera je dar in napor. Dar zato, ker je milost. Napor zato, ker je osebno prizadevanje najti Boga.
Dragi bratje in sestre! Voščim vam, da bi božič doživeli kot milost in v srcu občutili, da se Bog v Detetu sklanja k vam. Voščim vam tudi nekaj napora, da bi Boga poiskali tudi v bližnjih. Ne bodite brezbrižni do ljudi v stiski, ki so ob vas. Napravite vi prvi korak. Ne čakajte! Ne bojte se! Ko boste spremenili svet v sebi, boste spremenili svet zunaj vas – in doživeli boste krščanski božič.
Naj vaša duša poje svete božične pesmi in hodi, ne sama, ampak kdo vse s kom - s tistimi, ki verujejo kot vi; s tistimi, ki verujejo drugače kot vi; s tistimi, ki sploh ne verujejo. Emanuel – Bog z nami, ki ga iščete, se vam bo pridružil. Če mu boste dovolili, da vsak dan hodi z vami, bo božič postal vaš vsakdanjik. To vam voščim, dragi bratje in sestre!
+ dr. Peter Štumpf
soboški škof
