Božič, zmagovalec nad vsemi strahovi.
Dragi bratje in sestre!
Z velikim veseljem vas pozdravljam v Kristusu. Zaradi epidemije novega korona virusa lansko leto nismo mogli priti k polnočni sveti maši. Letos pa smo kljub varnostnim ukrepom, ki še trajajo, vendarle lahko prišli.
Majhen Jezušček v betlehemski štalici je glavni protagonist božiča. Brez njega božiča ni. Za Marijo in Jožefa ter pastirje je Jezušček navdih za življenjski smisel. Vsi ti so ga namreč kot Boga počastili v sveti noči; pozneje pa so ga kot Boga počastili tudi sveti Trije kralji.
Pa vendar za nosečo Marijo in njenega moža, svetega Jožefa, v betlehemskih prebivališčih ni bilo prostora. Jožefovi sorodniki in drugi betlehemski meščani so vedeli, da je Jožef bil prvorojenec očeta Jakoba, ki je izhajal iz Davidove rodovine, in je zato med Judi bil edini zakoniti naslednik kralja Davida.
Starodavne svetopisemske prerokbe so napovedovale, da bo iz Davidove rodovine izšel kralj, ki bo zavladal vsem narodom. Betlehemski meščani so vedeli, da Jožef ni ta kralj. Poznali so ga kot brata, kot meščana, kot tesarja, kot preprostega človeka. Slutili pa so, da bi ta kralj lahko bil otrok, ki ga je pod srcem nosila Jožefova žena Marija.
V tej slutnji pa je obstajala velika grožnja. Častihlepni in kruti kralj Herod se je tega otroka bal, ga iskal in ga je hotel uničiti. Herod je bil prepričan, da mu bo ta otrok odvzel prestol in oblast. Betlehemčani so to vedeli. Zato Jožefa in noseče Marije niso hoteli sprejeti pod svojo streho, ker so se bali Herodove maščevalne roke. Herod je namreč imel povsod nastavljene vohune, tudi v Betlehemu. Strah je Betlehemčane povsem paraliziral. Zaradi strahu niso bili sposobni solidarnosti, temveč so gledali samo nase. Če bi bili solidarni, bi se znali primerno obvarovati tudi pred Herodom. Pri tem bi jih krepila moč, ki bi jo lahko dobili od Boga, če bi sprejeli pod svojo streho Jezusa, Marijo in Jožefa.
Sedanja situacija pri nas in po svetu je zelo podobna strahovom betlehemskih meščanov. Strahu je povsod zelo veliko. Strah nas je korona virusa, strah nas je epidemije, strah nas je beguncev, strah nas je drug drugega. Povsod občutimo grožnjo. Mnogi so se zaprli vase in v svoje domove. Bojijo se zase. Izbiramo vse mogoče načine, da bi preživeli. Tudi proti korona virusu se cepimo zato, da bi preživeli in ne cepimo se za to, da bi preživeli.
Pred nekaj tedni nas je še dodatno vznemirila Evropska komisija z namero, da ukine božič, da ne bi nekristjani zaradi božiča občutili diskriminacije. Namesto božiča bi naj praznoval kar 'nek praznik'. Papež Frančišek je zgrožen opozoril, da so to že poskušali razni diktatorji, pa niso uspeli.
Božič je in bo doma v družini, kjer se imajo radi, in kjer so doma Jezus, Marija in sveti Jožef. Prav je, da čimprej izgine 'kičasto trgovinski božič'. Naj ga kar imajo tisti, ki Jezusa, Marijo in svetega Jožefa hočejo izbrisati iz civilizacijskega spomina.
Božič je božji in zato ga Bog ne bo izpustil iz svojih rok. On ga skrbno varuje za vse, ki verujemo, da so Jezus, Marija in sveti Jožef naši sopotniki na poti vere.
Božič nas ne more prepustiti temi nevednosti o tem, kdo smo in kam gremo. Smo bratje in sestre v Jezusu in zato sinovi in hčere življenje ljubečega Boga, ki nam je namenil neskončnost bivanja pri sebi. Zato ne živimo v strahu. Živimo v veri in v upanju, da je Bog nenehno z nami.
Angeli na betlehemskih poljanah so opogumljali pastirje, naj se ne bojijo, kajti to noč se je na tem kraju rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod (prim. Lk 2, 10-11). Nebesa nam tako sporočajo, da je božič zmagovalec nad vsemi strahovi.
V teh nesigurnih časih vam, ki se veselite božiča, pa tudi bratom in sestram v Evangeličanski in Pravoslavni cerkvi in pripadnikom drugih ver, bolnim in trpečim, brezpravnim, prestrašenim in jokajočim izrekam svojo sočutno bližino in v molitvi na vas kličem Božjo pomoč.
Naj vam bodo blagoslovljeni in tolažilni božični prazniki. V novem letu želim več medsebojne povezanosti in želje, da iščemo to, kar nas povezuje in nam prinaša skupno dobro! Amen.
Msgr. dr. Peter Štumpf,
murskosoboški škof
