Dragi prijatelji, bratje in sestre!

V božičnih dneh, in posebej na sveti večer, z vseh strani odmeva večno lepa pesem, ki se dotakne vseh src – sveta noč, blažena noč.

Zakaj je ta noč blažena in sveta? Zakaj tudi božični dan imenujemo sveti dan?  Ker se spominjamo, in blagor nam če tudi podoživljamo, izpolnitev nezaslišanih prerokb o rojstvu Jezusa Kristusa, našega Odrešenika v naši sredi. Te prerokbe so napovedovale rojstvo otroka, ki bo imel oblast na svojih ramah, ki bo Močni Bog, Večni Oče, Knez miru in bo prišel s kraljevskega prestola.

A ko je prišel, je presenetil. Rodila ga je Marija v bornem hlevu. Položila ga ni v mehko posteljo ampak na slamo v trde jasli. Najvišji se je ponižal, večni je postal umrljiv človek, sveti je postal solidaren s človeško grešnostjo in revščino, nevidni je postal viden, Bog je postal človek. Z njegovim rojstvom je zdaj človeštvo v Bogu in Bog v človeštvu in nič več ni mogoče govoriti o Bogu, ne da bi govorili in razmišljali tudi o človeštvu. Boga lahko zdaj vidimo, srečamo, prepoznamo, ljubimo v vsakem človeku. S tem rojstvom se je najbolj jasno razodela Božja ljubezen, ki objema vse ljudi.

V božični noči je ljubezen postala luč. Zdaj je naša naloga, da to luč nosimo naprej vse do zadnjih mej. Kako naj to storimo? Če je Jezus vzel nase človeško bedo, naredimo to tudi mi, preko del usmiljenja. Vzemimo si čas za prijaznost. To je pot k sreči, ki si je želimo in v božičnih dneh voščimo. Vzemimo si čas za nasmeh, ki je glasba duše.

Dragi bratje in sestre! En sam Božič je v letu, en sam večer je svet, a njegovo sporočilo naj nam vse novo leto bo vodilo.

Vsem ljudem, posebej vsem družinam, bolnim in osamljenim želim naj Božja ljubezen v božičnih dneh napolni naša srca z veseljem, srečo in mirom. V novem letu 2018 pa naj nas spremlja s svojim blagoslovom.

msgr. Andrej Glavan
novomeški škof