V ponedeljek, 7. januarja 2013 je papež Benedikt XVI. sprejel člane diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. Tradicionalne avdience s svetim očetom so se udeležili veleposlaniki in ostali predstavniki 179 držav, s katerimi ima Sveti sedež vzpostavljene redne diplomatske odnose. Papež je v središče svojega govora postavil mir in nanj navezal še ostale aktualne teme, kot so človekove pravice, splav, vzgoja in verska svoboda.

Po papeževih besedah obstaja tesna povezanost med Bogom in globokim človekovim hrepenenjem po poznavanju resnice, uresničevanju pravičnosti in življenju v miru. Danes se včasih misli, da so resnica, pravičnost in mir utopije in se med seboj izključujejo, kar lahko vodi tudi v nasilje. Po drugi strani je prizadevanje za mir pogosto zvedeno na dogovore, ki zagotavljajo sobivanje med narodi ali med državljani znotraj naroda. Iz krščanskega vidika pa obstaja tesna povezanost med slavljenjem Boga in mirom ljudi na zemlji. Ravno pozaba Boga povzroča nasilje. Brez odprtosti za presežno, človek z lahkoto pade v relativizem in s težavo deluje v skladu s pravičnostjo in si prizadeva za mir, je zatrdil papež. Dodal je, da je nepoznavanje resničnega Božjega obličja prav tako razlog za verski fanatizem, ki je tudi v letu 2012 terjal žrtve v nekaterih državah. Mir je torej Božji dar in naloga človeka, pri čemer je Benedikt XVI. poudaril, da imajo pri delu za mir veliko odgovornost predvsem civilne in politične oblasti. Ravno te so kot prve poklicane, da rešije številne konflikte, zaradi katerih krvavi človeštvo.

Papež je pri tem navedel Sirijo in ponovno pozval k prenehanju nasilja in dialogu. Izpostavil je Sveto deželo in izrazil željo, da bi se Izraelci in Palestincizavzeli za mirno sobivanje v okviru dveh suverenih držav. Omenil je pomen sprave iraškega naroda za dosego stabilnosti. Glede Libanona je izpostavil versko pluralnost in jo označil kot bogastvo za državo in vso regijo ter pomen pričevanja kristjanov za izgradnjo prihodnosti miru. V Severni Afriki je po papeževih besedah potrebno sodelovanje vseh družbenih komponent, kjer morajo biti zagotovljeni polno državljanstvo, svoboda izpovedovanja lastne vere in možnost prispevanja k skupnemu dobremu. V Subsaharski Afriki je papež spodbudil k prizadevanju za izgradnjo miru, predvsem na območju Afriškega roga in vzhoduDemokratične republike Kongo, kjer zaradi nasilja mnogi ljudje zapuščajo svoje domove. Izpostavil je Nigerijo, kjer prihaja do terorističnih napadov na krščanske vernike, ter spomnil še na razmere v Maliju in Srednjeafriški republiki.

Benedikt XVI. je v nadaljevanju dejal, da gre izgradnja miru vedno preko varovanja človeka in njegovih temeljnih pravic. Pri tem je izpostavil spoštovanje človekovega življenja v vseh njegovih fazah. Izrazil je zadovoljstvo ob sprejetju resolucije Sveta Evrope, ki prepoveduje evtanazijo, ter obžalovanje, da želijo nekatere države legalizirati splav. Splav je v popolnem nasprotju z moralnim zakonom, je poudaril papež in izpostavil, da katoliška Cerkev ne namerava opustiti razumevanje in dobrohotnost tudi do matere. Gre prej za bdenje nad tem, da zakon ne bi krivično spremenil ravnovesje med enako pravico do življenja matere in nerojenega otroka. Odločitev Medameriškega sodišča za človekove pravice o oplojevanju in vitro, ki samovoljno redefinira trenutek spočetja in slabi zaščito prenatalnega življenja, je zato zelo zaskrbljujoča.

Predvsem na Zahodu obstaja mnogo dvoumnosti o pomenu človekovih pravic in z njimi povezanimi dolžnosti, je opozoril Benedikt XVI. Pravice so nemalokrat pomešane z ogorčenimi manifestacijami osebne avtonimije, ki postane samoreferenčna, ne več odprta za srečanje z Bogom in drugimi, ampak usmerjena sama vase in v zadovoljevanje lastnih potreb. Da bi zaščita pravic bila pristna, se mora človeka obravnavati v njegovi osebni in skupnostni celostnosti.

Kot še eno pot za izgradnjo miru je papež navedel vzgojo. Sedanja gospodarska in finančna kriza se je namreč razvila zaradi prepogostega absolutiziranja profita na škodo dela iz tveganja na področju finančne ekonomije. Zato je treba ponovno dodeliti pravi pomen delu in z njim sorazmernemu profitu. Pri tem je pomembna vzgoja za skupno dobro, ki se zoperstavlja osebnim interesom na kratki rok. Kot je izpostavil papež, je nujno tudi formirati voditelje, ki bodo v prihodnosti vodili javne državne in mednarodne ustanove. Tudi Evropska unija potrebuje daljnovidne in kvalificirane predstavnike za sprejemanje težkih odločitev, ki so potrebne za sanacijo njenega gospodarstva, ter postavitev trdnih temeljev za njen razvoj. Papež je nato še izpostavil pomen vlaganja v vzgojo tudi v afriških, azijskih in latinskoameriških državah v razvoju, saj to pomeni pomagati jim pri premagovanju revščine in bolezni.

Benedikt XVI. je ob koncu nagovora diplomatskega zbora naredil poudarek še na verski svobodi, ki prav tako pomeni prispevek k miru. Opozoril je na nekatere napade na versko svobodo, ki se kažejo v marginalizaciji religije v družbenem življenju, nestrpnosti ali celo nasilju do oseb, verskih simbolov in verskih ustanov. Prav tako se vernikom, še posebej pa kristjanom, preprečuje, da bi s svojimi vzgojno-izobraževalnimi in drugimi ustanovami prispevali k skupnemu dobremu. Za uveljavljanje verske svobode je bistveno tudi spoštovanje ugovora vesti. To se namreč nanaša na pomembna načela, ki so etičnega in verskega značaja ter ukoreninjena v dostojanstvu človeške osebe. Ta načela so po papeževih besedah nosilni stebri vsake družbe, ki želi biti zares svobodna in demokratična.

Papež je sklenil z besedami, da mir ostane le beseda, če ni povezan z dejavno ljubeznijo. Ta je tudi v središču diplomatskega delovanja Svetega sedeža, še prej pa središče delovanja Petrovega naslednika in vse katoliške Cerkve. Ljubezen ne nadomesti zanikane pravičnosti in pravičnost ne dopolni zavrnjene ljubezni. Benedikt XVI. je še spomnil na številne ustanove in službe, preko katerih Cerkev konkretno pomaga ljudem, tudi žrtvam naravnih nesreč, pri čemer je navedel lanske poplave na jugovzhodu Azije, z orkanom prizadeto vzhodno obalo ZDA in potres v Italiji.

Besedilo je v izvirniku objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.