19. oktobra 2014, ob sklepu škofovske sinode, bo papež Frančišek razglasil papeža Pavla VI. za blaženega. Papež Frančišek je 9. maja letos odobril odlok, s katerim je potrjen čudež, ki se je zgodil na priprošnjo papeža Pavla VI.
O osebnosti kmalu blaženega papeža Pavla VI.
Po tem, ko sta bila aprila za sveta razglašena papeža Janez XXIII. in Janez Pavel II., bo prihodnjo nedeljo med blažene prištet še papež Pavel VI.
Giovanni Battista Montini je bil rojen leta 1897. Njegov pontifikat se je začel leta 1963, ko je nadaljeval delo svojega predhodnika Janeza XXIII. Drugi vatikanski koncil, katerega je le-ta sklical, je pripeljal do konca leta 1965. Umrl je leta 1978. Sledil je kratek pontifikat Janeza Pavla I. Po novem blaženem je med drugim poimenovan inštitut, študijski in dokumentacijski center. Nahaja se v njegovem rojstnem kraju Concesio v bližini Brescie na severu Italije. Predsednik Inštituta Pavla VI., duhovnik Angelo Maffeis, je v pričakovanju beatifikacije za Radio Vatikan predstavil osebnost tega papeža. Najprej se je zaustavil pri njegovi vlogi v drugem vatikanskem koncilu. Poudaril je njegovo »komplementarnost« z Janezom XXIII., ko je ta cerkveni zbor vodil pri sestavljanju dokumentov, ko si je prizadeval ustvariti pogoje, v katerih bi se koncilski očetje lahko izražali s popolno svobodo, a bi istočasno dosegli sporazum in prispeli do soglasja glede dokumentov. »Pavel VI. je koncil razlagal kot izpraševanje vesti, ki je moralo prečistiti zavest Cerkve, njeno identiteto in njeno poslanstvo ter posledično prenoviti način, kako predlagati evangeljsko sporočilo, strukture in oblike cerkvenega delovanja.« Montini ni bil oseba, ki bi takoj razkrila svojo notranjost; zelo pazljiv je bil pri izražanju tistega, kar je bilo v njegovem srcu. Zato so te stvari postale znane šele po njegovi smrti, ko so bili objavljeni nekateri njegovi osebni zapisi. Iz teh so jasno razvidne globoke duhovne korenine, ki so navdihovale njegovo pastoralno delovanje, njegov trud, da bi razumel čas, v katerem je živel, in njegove izbire. Maffeis je tudi mnenja, da ujemanje obreda beatifikacije Pavla VI. z dnem sklepa izredne škofovske sinode ni naključje. Želja tega papeža je bila namreč, da je škofovska sinoda tista institucija, ki bi nadaljevala s solidarnostjo, izmenjavo in soočanjem. Ti so bili na visoki stopnji izraženi med drugim vatikanskim koncilom, a najti so morali tudi poti, kako se izraziti v običajnem cerkvenem življenju. Kmalu blaženega Pavla VI. pa na poseben način nekaj povezuje tudi s sedanjim papežem Frančiškom. In sicer njegovo zavedanje o velikem zakladu, ki ga je Cerkev prejela v dar in ga mora razglašati z brezpogojno zvestobo, in pa obenem rahločutnost za sodobno situacijo, kulturo in družbeno stvarnost, v kateri mora Cerkev danes opravljati svoje poslanstvo.
Del besedila je s strani Radia Vatikan.
