Po več krajih na Goriškem bo od petka, 28., do nedelje, 30. septembra 2012, potekalo spominsko praznovanje in obeležje 90. obletnice prevoza največjega zvona na Sveto Goro pri Gorici. V baziliki na Sveti Gori bo v nedeljo, 30. septembra 2012, ob 17.00, upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih ob somaševanju duhovnikov daroval mašo ter po njej blagoslovil obnovitvena dela v zvoniku.
Dogodek bodo organizirali Društvo za oživljanje lokavškega izročila (DOLI) iz Lokavca pri Ajdovščini, svetogorski frančiškani in Goriški muzej ter tako ponazorili tedanje dogajanje in ponudili podoživetje tedanjega dogodka. Pri celotnem projektu bo aktivnih med 600 in 700 sodelavcev, skoraj vsi prostovoljno.
Spored
V petek, 28. septembra 2012, ob 19.30, bo pred solkansko župnijsko cerkvijo sv. Štefana potekal koncert pevskih zborov, kjer bo nastopalo devet pevskih zborov. Njihovo število na simbolični ravni predstavlja vsak zbor za vsako desetletje. Vsak zbor bo zapel dve skladbi na temo zvonov in Device Marije. Dva zbora bosta iz zamejstva.
V soboto, 29. septembra 2012, ob 19.30, bo v župnijski dvorani v župniji Nova Gorica – Kristus Odrešenik potekala okrogla miza z naslovom Odnos Slovencev do zvonov. Sodelovali bodo različni strokovnjaki s področja zvonarstva: etnologinja in zgodovinarka, monter, kolavdator, pritrkovalec in župnik. S kulturno točko bo nastopil tudi kvartet Trnovci. Okroglo mizo bo vodila dr. Mojca Kovačič, ki je pripravila disertacijo s področja pritrkavanja.
V nedeljo, 30. septembra 2012, ob 9.30, bo iz Gorice s Travnika krenil sprevod za prevoz replike svetogorskega zvona z osmimi pari konj. Dogodek se bo začel s kulturnim programom, na katerem bo zbrane nagovoril župan Gorice Ettore Romoli, župnik Marjan Markežič pa bo blagoslovil navzoče.
Sprevod bo imel ob 10.30 prvo postajo na Evropskem trgu (železniška postaja) s kulturnim programom, za katerega bodo poskrbeli pritrkovalci iz Lokavca in kvartet Trnovci. Zbrane bo nagovoril župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon. Ob 11.30 se bo sprevod ustavil na drugi postaji na solkanskem placu, kjer bodo furmani vpregli peti par konj, ob 12.30 pa bo na tretji postaji oddih in vprega šestega par konj.
Ob 13.30 bo na Prevalu četrta postaja, kjer bo kosilo za furmane. Vpregli bodo še sedmi in osmi par konj.
Ob 16.30 je predviden prihod na Sveto Goro, kjer bodo žene v narodnih nošah postregle furmane z vinom, kruhom in soljo, prisotne pa bo sprejel upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. Ob 17.00 bo maša v slovenskem in italijanskem jeziku, pri kateri bodo sodelovali pevci iz vipavske in goriške dekanije, združeni v pevski zbor, sestavljen za ta praznik. Vodila ga bo Nadja Bratina. Sodelovali bodo tudi pritrkovalci iz Lokavca s svojimi miniaturnimi zvonovi in Tamburjaši iz Vipave.
Vprego bodo po poti spremljali pritrkovalci, ki bodo zvonili in pritrkavali na zvonove v cerkvenih zvonikih in na miniaturnih zvonovih. Na koncu bodo zvon, furmane in vse prisotne sprejeli pritrkovalci, ki bodo pritrkavali na svetogorske zvonove. Le-ti se bodo zaradi prenove nosilne konstrukcije, elektrifikacije in strelovodov oglasili po petmesečnem premoru.
Predstavitev Svete Gore in njenih zvonov skozi zgodovino
Sveta Gora je sveti kraj, saj se je v letu 1539 dvanajstletni pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja prikazala Marija in ji naročila: »Povej ljudstvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti prosi«. Nekateri ljudje so Urški verjeli, predstavniki oblasti pa ne. Nekajkrat so jo zaprli, vendar je vedno čudežno prišla na svobodo.
Ljudje so na ta kraj množično romali in 1541. Leta sta jih začela spremljati zvonova. 1544. leta so zgradili cerkev in 1666. leta se je svetemu kraju pridružil še tretji zvon, ki je bil tudi največji. Zvonovi so bili obešeni na železno konstrukcijo, ki je stala poleg cerkve. Svoj pravi dom so dobili leta 1626, ko so zgradili zvonik.
V začetku leta 1786 je bila z državno reformo ukinjena božja pot na Sveto Goro, zvonove pa je kupila občina Solkan za svojo župnijsko cerkev. Najverjetneje so ljudje kljub prepovedi romali na Sveto Goro, saj je leta 1793 takratni cesar Sveti Gori podaril zvonova, ki sta prispela skupaj z Marijino podobo. Leta 1804 se jima je pridružil še tretji zvon, težak 1.500 kg. Takrat so na stari podlagi sezidali nov zvonik iz rezanega kamna.
Leta 1870 je območje Svete Gore z združitvijo Italije sodilo v okvir ozemlja papeške države. Ljudje so v podporo takratnemu papežu hodili na t. i. Pijeve procesije in 2. septembra 1872 je v ta namen na Sveto Goro priromalo 40.000 romarjev. V spomin na ta dogodek in tolikšen dar romarjev so v livarni Alberta Samassa v Ljubljani ulili štiri nove zvonove. Skupna teža zvonov je bila 9.800 kg.
S prvo svetovno vojno so se spremenili zvonovi in svetogorsko svetišče v ruševine. Po vojni so iz razbitin izkopali za 800 kg ostankov zvonov in iz njih v livarni Broili ulili manjša zvonova. 1. avgusta 1922 so ju pripeljali na Sveto Goro in ju obesili na preprosto konstrukcijo, ki je stala sredi razbitin. Tja so postavili tudi majhno podobo Svetogorske Kraljice.
28. junija 1921 so v livarni Broili v Vidmu ulili štiri bronaste zvonove s skupno težo 11.113 kg. Najmanjši iz te garniture je počil. Zvonove so 24. septembra 1922 s tovornjakom iz Vidma pripeljali v Gorico. Na Sveto Goro so jih z vozom in konjsko vprego vozili furman Gašper Hvalič in njegov sin Franc, ter ostali pomočniki (furmani, žlajfarji idr.). Najmanjša zvonova so peljali z desetimi konji, drugi, najtežji bronasti zvon so peljali s štirinajstimi konji in največji zvon, težak 4.355 kg, ki je tudi največji bronasti zvon v Sloveniji, so peljali s šestnajstimi konji. Pot je bila težka in zelo naporna, saj je tisti dan močno deževalo.
Ker zvonik še ni bil postavljen, so zvonove obesili na železno ogrodje. Zvonova, ki sta zvonila do tistega trenutka, so shranili. Leta 1927 je bil zgrajen zvonik in zvonovi so dobili svoje pravo domovanje.
Ob proslavljanju 90. obletnice prevoza zvonov na Sveto Goro bo potekalo tudi praznovanje obnove konstrukcije za zvonove, obnove strelovodov in elektrifikacije, ki so jo sklenili v letošnjem avgustu. Zvonovi so tako dobili obnovljeno domovanje, kjer bodo varno za ljudi in cerkveno stavbo slavili Boga ter vabili k bogoslužju.
Besedilo je na osnovi zapisov solkanskega župnika Vinka Paljka pripravila Nada Blažko.
Dodatne informacije dobite pri Nadi ali Borisu Blažko v Društva za oživljanje lokavškega izročila (DOLI) oziroma po e-pošti na naslovih: [email protected] ali [email protected].
