Zaskrbljenost zaradi mednarodnih odnosov

 

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci izraža največjo zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnih odnosov v naši državi in predvsem zaradi vedno večje nevarnosti, da bodo nekateri skušali še naprej z nasiljem uveljavljati svoje zamisli o naši prihodnosti. To bi pomenilo, da bi zmagala moč, demagogija, laž in brezobzirnost, ne pa pravičnost, enakopravnost, resnicoljubnost, razumevanje drugega in solidarnost. V tej zvezi komisija ponovno opozarja, da je nujno spoštovati človekove pravice, spore reševati s pogovorom in iskati kar se da pravične in razumne rešitve ter jih demokratično sprejemati. Komisija opozarja, da ne more biti nobena enostranska rešitev prava in trajna, saj nerešena vprašanja samo poglablja in pripravlja še hujše spore. Po vseh zgodovinskih in jugoslovanskih izkušnjah bi vendarle moralo biti že enkrat vsem jasno, da ni mogoče v nobeno vsiljeno ureditvijo zagotoviti naši državi in njenim narodom ter narodnostim nobene stabilnosti in tudi ne rešitve iz krize, ki se prav zaradi nasilja samo še zaostruje.

Komisija zahteva v imenu človekovih pravic in vseh načel civiliziranega družbenega in političnega obnašanja, da se dosledno spoštujejo vse demokratične prvine v postopkih in ustanovah naše ureditve. Komisija poudarja, da ima vsak narod na temelju svoje neodtujljive suverenosti in pravice do samoodločbe pravico, da sam postavlja in odstavlja svoje vodstvo v skladu z demokratičnimi postopki, predvsem s svobodnimi volitvami, zato protestira proti vsem namigovanjem, da bi lahko kdo drug kot naš slovenski narod odločal o njegovi prihodnosti in o njegovem vodstvu. Vodstvo pa ima sedaj še toliko večjo dolžnost, da dosledno in do konca brani pravice naroda in vsakega posameznika in mora v tem še naprej uživati našo podporo.

Komisija vnovič poziva vse člane katoliške Cerkve k molitvi za pravičnost in mir v naši domovini kakor tudi k temu, da bi se skupaj z vsemi ljudmi, privrženimi svobodi, demokraciji in uveljavljanju človekovih pravic, pogumno, vsestransko in odločno zavzemali za pluralizem, strpnost, pošteno obveščanje in dosledno spoštovanje vseh svoboščin, ki izvirajo iz dostojanstva človeške osebe ter našega suverenega in svobodnega naroda.

 

V Ljubljani, 7. oktober 1988

 

Prof. dr. Anton Stres, predsednik