»Naša škofija danes vstopa v leto vere,« so bile uvodne besede škofa msgr. dr. Petra Štumpfa pri Mariji vnebovzeti v Turnišču, kjer so se v nedeljo, 14. oktobra 2012, zbrani člani in članice rož živega rožnega venca iz vse škofije, skupaj z duhovniki in škofom, bogoslovci in diakoni, pastoralnimi sodelavci in drugimi verniki. V molitveni uri so skupaj »molili in tako prižigali Cerkvi žar oznanjevanja, izpovedovanja in pričevanja vere«, kakor je navzoče nagovoril škof msgr. dr. Peter Štumpf in s slovesno izpovedjo vere razglasil leto vere: »Z veseljem se odzivamo na povabilo papeža Benedikta XVI., da bi poglobili vero in zato slovesno razglašam, da tudi soboška škofija vstopa v leto vere.«

Pri molitveni uri so dekani in prodekani navzočim podali misli papeža Benedikta XVI. iz apostolskega pisma Vrata vere, posamezne desetke rožnega venca pa so molili predstavniki vernikov vseh treh dekanij. Tako se je množica zbranih v nabito polnih obeh cerkvah pri turniški Mariji duhovno pripravila na mašo, med katero je škof pripravnika Borisa Kučka iz turniške župnije posvetil v diakona.

Navzoče je pozdravil domači župnik Robert Brest. V sveto daritev pa je zbrane uvedel voditelj Pastoralne službe dr. Franc Zorec. Po evangeliju je zbrana množica v globoki zbranosti spremljala obred posvetitve in se zahvaljevala Bogu za ta duhovni poklic.

Pripravnikov »Tukaj sem« je njegov odgovor Bogu, ki ga je poklical v diakonsko službo in izraz njegove pripravljenosti, da to službo sprejme, kar je potrdil tudi rektor mariborskega bogoslovja dr. Stanislav Slatinek. V homiliji je škof razložil pomen diakonske službe in spomnil na Božji dar, ki ga je prejela murskosoboška škofija: »Dragi Boris, upam, da se zavedaš neizmernega daru, ki ti ga sedaj podarja Kristus Gospod. Gospodar žetve se je ozrl po soboški škofiji in na njenem polju med množico ljudi uzrl tebe, te vzljubil, izbral in nagovoril. Ti si ga slišal in odgovoril: 'Tukaj sem, Gospod Jezus'. Posvečen boš za službo oltarju, Božji besedi ter dobrodelnosti.« Škof je razložil pomen diakonskega služenja, ko je povedal: »Diakonsko posvečenje in služenje, ki ga boš vršil, ti bo omogočalo, da boš v letu priprave na duhovniško posvečenje v sebi odkril tiste milostne darove, ki jih boš najprej kot diakon in nato duhovnik uporabljal in delil drugim vse svoje življenje … Diakon je Kristusov človek. To pomeni, da od posvečenja naprej živi v Kristusu, se odloča kot Kristus in dela s Kristusom. Diakon končno z duhovniškim posvečenjem postane drugi Kristus.«

Kandidat za diakonski poklic je nato pred Bogom, škofom in zbranim občestvom svobodno sprejel življenje v čistosti, v celibatu, nato pa potrdil, da se je za diakonsko službo odločil zavestno in svobodno in da sprejema odgovornost, ki je z njo povezana. Izpraševanju je sledila obljuba pokorščine. Med petjem litanij je pripravnik ležal pred Bogom in na ta način pokazal, kako majhen je pred njim, ki ga je poklical v svojo službo in kako zelo potrebuje njegovo pomoč. Sledil je osrednji del obreda: polaganje rok in posvetilna molitev, ki nakazuje podelitev Svetega Duha, to je posvečenja. V posvetilni molitvi je škof prosil za izlitje Svetega Duha in njegovih darov, ki so potrebni za opravljanje diakonske službe. Diakon si je z župnikovo pomočjo oblekel liturgična oblačila: štolo in dalmatiko. Pred sklepom obreda je prejel še evangeljsko knjigo kot znamenje, da je oznanjevalec evangelija in da se bo njegovo življenje odvijalo v duhu evangelija, kakor je povedal škof v pridigi: »Posvečen boš, da boš oznanjal evangelij in pričeval dobroto na sebi lasten način. Bodi služabnik Božje besede in usmiljenja.« Pridigo je sklenil z izvirnimi besedami: »Sedaj tudi tebi Jezus s križa pravi: 'Boris, glej, tvoja mati!' Vzemi Mater Marijo na dom svojega srca. Ona je s teboj pri služenju oltarju, oznanjevanju Božje besede in dobrodelnosti. Svojo bližino ti zagotavljamo tudi duhovniki, sestre redovnice, verniki in jaz, Peter – püšpek sobočke püšpekije. Amen.«

V nadaljevanju je diakon prevzel službo strežbe škofu pri sveti daritvi. V molitev Očenaša je uvedel rektor ljubljanskega bogoslovja France Šuštar. Besede pozdrava miru pa je izrekel dr. Stanislav Slatinek. Maše se je udeležilo petdeset bogoslovcev in številni duhovniki, vsi dekani in prodekani murskosoboške škofije, škofijski ekonom, generalni vikar in voditelj Pastoralne službe.

Ob sklepu maše je škof staršem diakona izročil rožni venec, diakon Boris Kučko pa se je zahvalil vsem, ki zanj molijo in mu stojijo ob strani. Diakonu so izrekli voščila tudi animatorji, predstavnika župnije in domači župnik Robert Brest. Po slovesnosti je sledilo druženje pred cerkvijo s pogostitvijo, ki so jo pripravile gospodinje iz domače župnije.

»Ob vstopu skozi vrata vere naj bo z nami Mati Marija, ki je žar luči vere«, nas nagovarja škof msgr. dr. Peter Štumpf in vabi, da naredimo potrebne korake za poživitev vere. »Sedaj je prišel čas, da kristjani v sebi ponovno prebudimo žar vere, ogenj ljubezni do Jezusa in bolj pogumno nadaljujemo pot krščanskega življenja.«

Avtorica besedila in fotografij je Klavdija Dominko.