Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci ugotavlja, da so razmere, ki jih Slovenija doživlja devet let po prvih demokratičnih volitvah in osem let po vzpostavitvi samostojne in suverene države na nekaterih bistvenih državotvornih področjih, zaskrbljujoče. Številne temeljne ustanove demokratične države izgubljajo ugled in verodostojnost. Nekateri konkretni primeri so v zadnjem času še dodatno zaostrili te razmere.
1. Dogajanja na notranjem ministrstvu v zvezi z afero Vič-Holmec so ustvarila vtis in utemeljen sum, da nekateri visoki funkcionarji zlorabljajo državne institucije, katerih namen je varnost države in državljanov, za svoje strankarske interese in obračunavanje s političnimi tekmeci. Če se ta sum potrdi, morajo funkcionarji, ki so za to odgovorni, zaradi razsežnosti zlorabe pooblastil in s tem ogrožanja demokratične ureditve zapustiti položaje.
2. V javnosti velja, da je v procesu privatizacije prišlo do hudih kriminalnih dejanj in oškodovanja državnega premoženja, državljani pa že predolgo čakamo, da sodstvo vzpostavi zakonitost in pravičnost. Zadnje personalne spremembe v nekaterih pravosodnih institucijah vzbujajo zaskrbljenost glede izpolnjevanja zakonskih in ustavnih zahtev, avtonomije ter učinkovitosti njihovega delovanja. Dejstvo je, da so personalne zamenjave povzročile drugačno obravnavanje številnih problematičnih zadev, kar vzbuja dvom o avtonomnosti teh organov. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK zato podpira vse, ki si v pravosodju prizadevajo za dosledno ravnanje v skladu z ustavo in zakoni in za sankcioniranje vseh kaznivih dejanj, posebno pa za razčiščenje velikih afer, zaradi katerih se med državljani vzbuja dvom oučinkovitosti našega pravosodja.
3. Zavlačevanje pri spreminjanju volilne zakonodaje v smislu dvokrožnega večinskega volilnega sistema, ki so ga slovenske državljanke in državljani izglasovali na referendumu, kot je to v svoji odločbi potrdilo Ustavno sodišče Republike Slovenije, dobro leto pred volitvami vzpostavlja nevarnost ustavne krize. Poslanci oziroma politične stranke, ki niso pripravljeni ustrezno spremeniti volilne zakonodaje, ravnajo v nasprotju z načelom demokratičnosti in v nasprotju z ustavnopravnim redom Republike Slovenije. Svoje predstavniške vloge nimajo pravice povzdigovati nad neposredno izraženo voljo ljudi. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK od parlamentarnih strank zahteva, da pravočasno sprejmejo takšno volilno zakonodajo, ki bo odražala referendumsko odločitev slovenskih državljanov, večinsko izpričano javno mnenje o volilnih sistemih in nenazadnje spoštovala odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
4. Nekateri vse bolj odkrito napadajo politični pluralizem in legitimno različnost političnih opcij, ki se izražata v alternativnih pogledih na številna odprta vprašanja slovenske tranzicije. Diskreditiranje političnega pluralizma veje iz javnih glasil in celo z najvišjega vrha države. To je nedopustna žalitev demokratične kulture državljanov in dejansko napad na ustavno ureditev Republike Slovenije. Za tem cenenim agitiranjem je mogoče razbrati željo po vnovični vzpostavitvi enotnosti oblasti, kakršno smo poznali v časih totalitarnega komunizma. Toda OF-arska in SZDL-jevska paradigma enotnosti vseh pod vodstvom ene avantgardne elite je stvar preteklosti in je nezdružljiva z demokracijo in z ustavo zajamčenim političnim pluralizmom.
5. Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je prepričana, da bi bile te in druge nenormalnosti v slovenskem političnem življenju dosti hitreje odpravljene, če bi bil pritisk javnosti na organe raznih vej oblasti učinkovitejši. Ker pa resnične medijske pluralnosti na Slovenskem ni, javna glasila - predvsem časopisi - ne izvajajo kritične vloge do oblasti in njenih stranpoti. Tako tudi civilna družba nima ustrezne možnosti, da bi vplivala na utrjevanje in razvoj demokracije.
6. Ker te nenormalnosti v moralnem in pravnem pomenu besede niso razrešene v duhu pravne države in demokratične kulture, obstaja velika nevarnost, da bodo državljani postali politično apatični in razočarani nad novo demokratično ureditvijo. Ozračje splošnega malodušja in črnoglednosti pa je za obstoj demokratične kulture najbolj nevarno, saj odtujuje oblast od državljanov in s tem ogroža bistvo demokracije. Formalno demokratična oblast se tako dejansko spreminja v oligarhično.
Gre za same moralne temelje demokratične ureditve, kot so spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe, pravičnost, poštenje in soodgovornost vseh državljanov za skupno dobro. Zato komisija Pravičnost in mir pričakuje, da bodo nosilci oblasti delovali dosledno v skladu z zahtevami demokratične kulture in pri svojem delu spoštovali ustavnopravni red. Tako bodo najučinkoviteje prispevali, da državljani utrdimo zaupanje v institucije slovenske države. Komisija zato spodbuja državljanke in državljane, da ohranjajo svojo zavzetost za skupno dobro, se zanimajo za politično življenje in se vanj odgovorno vključujejo.
V Ljubljani, ob dnevu državnosti 1999
dr. Anton Stres,
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci