Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci ugotavlja, da se splošno občutje nelagodnosti in nezaupanja v naši državi iz dneva v dan poglablja. Razočarani so lahko tisti, ki so upali, da v samostojni in demokratični Sloveniji ne bo več starih monopolov in neupravičenega bogatenja, predvsem pa da bo več poštenja, pravičnosti in solidarnosti. Razprtije slabijo državno skupnost, saj že presegajo normalno raven razlik in tekmovalnega nasprotovanja. Naša država tudi še ni pravna država in nima demokratičnim zahtevam ustrezne zakonodaje; zakoni, ki jih parlament sprejema, so namreč preveč po meri trenutnih političnih interesov prevladujočih strank, in ne v interesu pravičnosti in trajnega, mirnega in enakopravnega sodelovanja ter skupne blaginje.

Katoliška Cerkev je danes spet tarča ostrih napadov, grobih pamfletov ter očitnih lažnih obtožb, kakršnih že ni bilo nekaj desetletij. V svojih nastopih gredo nekateri nemalokrat tako daleč, da to že meji na nestrpnost in protiustavno razpihovanje sovraštva do vere in Cerkve. Veliko je tudi pokazateljev, da gre orkestrirano gonjo. Posebno pa je treba opozoriti na dejstvo, da se nekateri politiki pri utemeljevanju svojih pogledov na to, kako naj bo urejeno razmerje države do Cerkve, opirajo na izrazita nazorska in ideološka podcenjevalna stališča do same religioznosti. Predlog nove šolske zakonodaje je tudi naravnan tako, kakor da bi bila katoliška Cerkev največja nevarnost za slovensko šolo.

V zvezi s temi zaskrbljujočimi pojavi nove ideologije mora komisija poudariti, da je v demokratični državi legitimno, da imajo državljani in stranke različne nazore, tudi glede vere in Cerkve. Vendar pa odnos države do šole in Cerkve nikakor ne more sloneti na filozofijah ali ideoloških predsodkih o religiji, tudi na ideologiji vladajoče stranke ne, temveč izključno na spoštovanju ustave in na celovitem razumevanju človeških pravic. To pa pomeni: na enakopravnosti, ne glede na vero ali drugo prepričanje, na svobodi do izobraževanja in s tem do svobodnega in enakopravnega ustanavljanja šol brez diskriminacij do katoliških šol, na pravici do izpovedovanja vere v zasebnem in javnem življenju, in potemtakem tudi v šoli, ter predvsem na pravici staršev, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo otrokom versko in moralno vzgojo.

Vse drugo vodi nazaj v totalitarizem in nekdanje diskriminacije in nikakor ne naprej v Evropo. Zato se te pravice Cerkve ne more nehati boriti.

V Ljubljani, 6. marec 1995

Prof. dr. Anton Stres

predsednik komisije Pravičnost in mir pri SŠK