Na papeški univerzi Svetega križa v Rimu je na fakulteti za cerkveno pravo 12. in 13. marca 2015 potekal seminar z naslovom Zakon in družina - vprašanja o človeku in evangelizacija družine, kot priprava na redno škofovsko sinodo o družini, ki bo jeseni v Rimu. Po vzgledu drugih visokošolskih zavodov je želela fakulteta prispevati svoj delež k razmišljanju o lepoti zakonskega življenja. Nastopili so strokovnjaki z različnih področij, od antropologije, teologije do cerkvenega prava in skušali udeležence seminarja seznaniti s prizadevanji Cerkve, ki so po svetu že obrodili lepe sadove, še posebej na področju priprave na zakon in pri spremljanju zakoncev, ter njihovi rasti v trenutkih preizkušenj. Največ pozornosti sta s svojim predavanjem med poslušalci vzbudila bolonjski nadškof, kardinal Carlo Caffarra in prof. Joaquin Llobell.
Kardinal Carlo Caffarra je v svojem predavanju poudaril, da še vedno obstaja zakonska zveza, očetovstvo, materinstvo, sinovstvo in bratstvo. Dodal je, da ti pojmi v sodobni družbi nimajo več enovitega pomena, saj je zakon danes razvrednoten. Ustanova zakona je omejena le na zasebna čustva, medtem, ko se v družbi poveličujeta zakonska ločitev in prostovoljna izbira spolne identitete. V ozadju je skrit namen, da se človekovo telo razstavi in oropa duše, kar še posebaj spodbuja moderna znanost. V veliki nevarnosti je tudi naravni zakon, ki poudarja, da družino sestavljajo oče, mati in otrok. Zato teologi in cerkveni pravniki veliko razmišljajo o odnosu med vero in zakramentom zakona. Sprašujejo se, če so sodobni zaročenci danes še sposobni skleniti naravni zakon. Menijo, da je njihovo vero in človeško naravo spremenjen pogled na zakon in družino tako upostošil, da skoraj niso več v stanju, da bi se veljavno poročili. Zato bo potrebno mladim zaročencem ponovno predstaviti veličino zakona in mesto, ki ga ima pri tem človeška spolnost. Razvrednotenje zakonske zveze namreč usodno vpliva na človekov razum in svobodno voljo. Zato strokovnjaki upravičeno ugotavljajo, da mnogi zaročenci niso več sposobni odkriti prave resnice o zakonu in se popolnoma podariti drugemu v nerazvezljivi zakonski zvezi. V civilnem pravu je že nastopila sprememba. Nekoč so obstajale ločitve zaradi krivde, danes pa se poudarjajo ločitve iz soglasja. Vse to od Katoliške Cerkve zahteva budnost, da bo sodobnemu človeku pomagala z oči odstraniti "sivo mreno", ki je nastopila zaradi zmedenih ideologij o zakonu, da bo človek, ki bi se rad poročil, zopet videl prav.
Prof. Joaquin Llobell je v svojem predavanju spomnil, da so številni zakoni razpadli zaradi nevere enega ali obeh zakoncev, oz. zato, ker se eden ali pa oba sploh nista želela poročiti. Cerkveno pravo take zakone razglasi za nične. S papežem Frančiškom in z napovedjo dveh sinod o družini (izredno in redno), se je pojavilo izredno zanimanje za ničnostne zakonske postopke. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki naj bi postopek za ničnost zakonske zveze poenostavila in uvedla tako imenovani administrativni postopek, ki bi ga vodil krajevni škof. Papež se je posebej zavzel, da bi cerkvena sodišča dosledno razpravljala tako o ničnosti zakona, kakor tudi o veljavnosti zakonske zveze. Papež je povabil sodnike, da pri svojem delu ne pozabijo na pravičnost in usmiljenje. Prof. Llobell je ob koncu svojega predavanja povedal, da bo v prihodnosti potrebno več pozornosti nameniti družinski pastorali po župnijah, še posebej mladim zaročencem, pa tudi tistim, ki so že poročeni ali pa živijo ločeno.
To so izzivi, pred katerimi stoji Katoliška Cerkev in so priložnost, da v Cerkvi ponovno odkrijemo lepoto zakonskega življenja.
Sebastijan Valentan
