Nevarnost vojne na Bližnjem vzhodu, ki se stopnjuje, izziva našo moralno zavest, da se do nje kot hudega zla opredelimo in po zgledu papeža Janeza Pavla II. storimo vse, kar je v naši moči, da do nje ne pride.

Vojna je vedno zelo težko in hudo zlo. Vojaško silo lahko uporabimo samo v skrajnem primeru in v skladu z Ustanovno listino Organizacije Združenih narodov (OZN), kjer ima ključno vlogo Varnostni svet: v samoobrambi ali pa v primeru, da se dogajajo zločini proti človeštvu, kot na primer genocid. O samoobrambi pa lahko govorimo, če je prišlo do dejanskega napada ali pa je ta resnično neposredno pred vrati in bi bilo sleherno odlašanje usodno (za obstoj skupnega dobrega). Ideja "preventivne vojne" pa je nevarna in nesprejemljiva z vidika morale in mednarodnega prava. Ne preventivna vojna, temveč preventiva proti vsaki vojni je dolžnost.

Režim Sadama Huseina je v preteklosti napadel sosednje države in izvajal "etnično čiščenje" nad Kurdi na severu Iraka in nad šiitskimi muslimani na jugu ter utegne ogroziti mir z uporabo orožja za množično uničevanje. Trenutno je največja žrtev iraško ljudstvo, ki živi v bedi in pomanjkanju.

Prizadevanje mednarodne skupnosti, da Irak razoroži, je zato upravičeno. Pri tem mora imeti ključno vlogo OZN, vsakršno enostransko delovanje posameznih članic mednarodne skupnosti ima lahko za mednarodno stabilnost dolgoročno zelo hude posledice. V tem trenutku je zato skrb za ohranitev mednarodnega reda izjemno pomembna.

Odločitev za vojaško intervencijo oziroma uporabo sile tako ne more biti prepuščena eni sami državi. Odgovorno je treba pretehtati tudi vse predvidljive posledice. Ničesar nismo rešili, če smo povzročili še hujše zlo in ustvarili nove in še težje probleme. Pogoji, ki bi v tem trenutku opravičili vojaško intervencijo v Iraku, niso izpolnjeni.

Nevarnost vojne, s katero smo soočeni, pa zato toliko bolj zavezuje mednarodno skupnost, da z diplomatskimi in drugimi dopustnimi sredstvi prisili Irak do tega, da se razoroži in da dosledno spoštuje temeljne človekove pravice in mednarodno pravo. Kot pravi sveti oče, vojna ni neizogibna in je zmeraj poraz za človeštvo.

Komisija Pravičnost in mir se pridružuje papežu Janezu Pavlu II. in poziva vse vernike, naj še posebej v postnem času okrepijo in pomnožijo svoje molitve za mir.

Ljubljana, 3. marca 2003

Dr. Anton Stres,

mariborski pomožni škof, predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK