Spoštovani ravnatelji, direktorji in vodje katoliških vzgojnih ustanov!

Želim vam voščiti blagoslovljeno veliko noč in kolikor mogoče prijetno praznovanje. Skupaj z evangelistom Janezom lahko premišljujemo Jezusove besede, ko svojim učencem pred največjimi preizkušnjami pravi: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši« (Jn 14,27).

Težko v teh časih včasih vidimo, kje je ta mir, ki nam ga daje Jezus. Ob vseh izzivih in preizkušnjah, ob drugi veliki noči, ki jo praznujemo tako drugače od tega, kar smo vajeni, ob vsej razdeljenosti v družbi, ob negotovosti in resnični nastrojenosti, ki jo morda kdaj čutimo …

Toda Jezus pravi, da nam svojega miru ne daje, kot ga daje svet. In morda je ob vsem nemiru, ki ga okoli sebe lahko čutimo v našem času, na nas prav to, da bi se zavedeli, da je naše srce vedno nemirno, dokler se ne umiri v Bogu. Dokler na svet ne pogleda s perspektive večnosti, s perspektive zmage življenja nad smrtjo, ki jo praznujemo prav v teh dneh.

Hvala vam, ker zmorete v svojem delovanju odstirati prav to perspektivo. Želim vam, da bi mogli med svojimi zaposlenimi, v skupnostih vaših ustanov po svojem delu pogled upirati preko groba, preko nemira in bi mogli biti zgled upanja svetu.

Na tem mestu bi se vam rad posebej zahvalil tudi za vsa konkretna prizadevanja v naši realnosti tukaj in zdaj v tem svetu. Ko se skupaj z vsemi vrtci veselimo nedavno uspešne in za naše družine primerne rešitve vprašanja glede financiranja zasebnih vrtcev, se vam zahvaljujem za vse molitve in konkretna prizadevanja za pravično ureditev. Še vedno pa vam v molitev priporočam nerešeno vprašanje ureditve financiranja obveznega programa osnovnih šol in se zahvaljujem vsem, ki svoje delo in trud zastavljate v smeri urejanja te situacije. Za vse minule in bodoče napore se vam zahvaljujem tudi v imenu svojih sobratov v škofovski službi ter vam obljubljam našo nadaljnjo podporo v molitvi.

Vsem pa vam želim, da bi mogli ne glede na situacije in okoliščine svoje poslanstvo vedno živeti kot kvas v tem svetu. Da bi izpolnjevali Jezusovo naročilo, ki nam ga posreduje Janez: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,34–35).

Vse dobro in veselje v Vstalem Gospodu Jezusu Kristusu!

Msgr. dr. Franc Šuštar

Predsednik Komisije za šolstvo pri SŠK