Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude v zadevi z opravilno številko U-I-473/18, na seji 13. marca 2019 sklenilo, da se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 5. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07 in 100/13) zavrže. 

Pobudnica je izpodbijala v izreku navedeno določbo Zakona o verski svobodi (ZVS). Zatrjuje, da je v neskladju z 41. členom Ustave, ker posameznikom ne omogoča zavrnitve udeležbe pri obveznem sofinanciranju registriranih verskih skupnosti. Določba naj bi bila v neskladju tudi s 14. členom Ustave, ker naj pobudnici ne bi zagotavljala enakih pravic, ki so zagotovljene zgolj pripadnikom registriranih verskih skupnosti ter izhajajo iz 41. člena Ustave in odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-92/07 z dne 15. 4. 2010. Prav tako naj bi bila določba v neskladju s tretjim in petim odstavkom 15. člena Ustave, ker naj bi bila pritožnica prikrajšana za svobodno odločitev o morebitni podpori določene verske skupnosti, zakonska določba pa naj bi upoštevala zgolj pozitiven vidik pravice do izpovedovanja vere in zanemarjala negativnega. 

Ustavno sodišče je na podlagi Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS), ki v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa. Med drugimi zahtevami je določeno, da mora pobuda vsebovati tudi podpis vložnika, kar predmetna pobuda ni vsebovala. Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče takšno pobudo zavrže, če pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS niso izpolnjeni. 

Slovenska škofovska konferenca (SŠK) obžaluje, da ni prišlo do vsebinske odločitve v predmetni zadevi, saj smo prepričani, da 5. člen ZVS ni v neskladju z Ustavo, kar bi se lahko potrdilo z izdajo vsebinske odločbe. 

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK