Teološki simpozij 2016: Pogled na življenje in poslanstvo Cerkve na Slovenskem po novi razdelitvi škofij

8.3.2016 Cerkev na Slovenskem Cerkev na Slovenskem, SŠK, Teološka fakulteta, Škofija

Papež Benedikt XVI. (2005–2013) je 7. Aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije in obenem imenoval tudi tri nove škofe ordinarije. V okviru dotedanje ljubljanske nadškofije je ustanovil novomeško škofijo s sedežem v Novem mestu. Za ordinarija je imenoval dotedanjega ljubljanskega pomožnega škofa in generalnega vikarja msgr. Andreja Glavana. Dotedanjo mariborsko škofijo pa je razdelil na tri dele: na novo sta nastali celjska škofija s sedežem v Celju in murskosoboška s sedežem v Murski Soboti. Za škofa ordinarija v Celju je bil imenovan dotedanji mariborski pomožni škof in generalni vikar msgr. dr. Anton Stres, za ordinarija v Murski Soboti pa dotedanji rektor Bogoslovnega semenišča v Mariboru msgr. dr. Marjan Turnšek. Mariborska škofija je z razdelitvijo postala nadškofija in metropolija, takratni mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger pa nadškof metropolit.


Simpozij bo potekal v:
·      Stični: torek, 29. marca 2016 (od 9. do 13. ure)
·      Mariboru – Zavod A. M. Slomška: sreda, 30. marca 2016 (od 9. do 13. ure)
·      Vipavi: četrtek, 31. marca 2016 (od 9. do 13. ure)
·      Celju: petek, 1. aprila 2016 (od 9. do 13. ure)
·      Veržeju: sreda, 13. aprila 2016 (od 9. do 13. ure)


Program simpozija

9.00: molitev in pozdrav (nad)škofa

9.10–9.35: Vloga škofije v 21. stoletju (dr. Bogdan Dolenc)
Škofija je prva stopnja oblikovanja institucionalnega okvira Cerkve. Preden so zaživele župnije, se je Božje ljudstvo zbiralo okoli osebe in službe škofa. 2. vatikanski koncil je v polnosti ovrednotil službo škofa in s tem poglobil ekleziologijo škofije. Ta bo tudi v prihodnosti delna Cerkev, zgrajena po podobi vesoljne Cerkve in ohranjajoč občestvo z drugimi škofijami in rimskim škofom. Vendar Cerkev ostaja živa le, če je pripravljena na nenehno prenovo, tudi institucionalnih oblik. Škofija prihodnosti bo morala biti inovativna glede strukturnih reform (npr. oblikovanje »zvez« ali »skupin župnij«). Oblikovati bo morala močan čut odgovornosti vseh sodelujočih. Več razlogov govori v prid temu, da bo šel razvoj v smer v povprečju manjših škofij in večjih oziroma razširjenih župnij.

9.35–10.00: Itinerarij ustanavljanja novih škofij pred 10 leti (dr. Bogdan Kolar)
Predavanje bo predstavilo čas priprave dokumentacije in utemeljitve za ustanovitev novih cerkvenih središč na Slovenskem. Orisan bo širši okvir ustanavljanja novih škofij v Cerkvi v nekdanjih komunističnih deželah vzhodne Evrope in posebni razlogi, ki so bili odločilni za Cerkev na Slovenskem.

10.00–10.25: (Ne)potrebnost ali (ne)smiselnost novih škofij v Cerkvi na Slovenskem (dr. Matjaž Ambrožič)
Predavanje bo pod različnimi vidiki predstavilo prvotna pričakovanja in njihovo (ne)udejanjenje v življenju naših krajevnih Cerkva po ustanovitvi novih škofij. Reorganizacija škofijske mreže sama po sebi ni vzbudila večje rodovitnosti v pastoralni dejavnosti, je pa spodbudila rast posameznih cerkvenih ustanov... Čuti se kadrovska oslabitev zaradi starosti duhovnikov, redovnikov in redovnic. Gmotna vprašanja zaradi delitve škofij še niso povsem razrešena. Ob 10. obletnici je čas za razmislek in čim hitrejše ukrepanje na tistih področjih verskega življenja, kjer je čutiti nazadovanje.

10.25–11.00: odmor

11.00–11.25: Prvi sadovi (prednosti in pomanjkljivosti) novonastale organiziranosti Cerkve na Slovenskem (dr. Marjan Turnšek)
Po desetih letih samostojnega življenja takšnega organizma, kot je škofija, je preuranjeno »pobirati« sadove ali podati oceno o novem življenju takšne ustanove. A kljub temu se v dekadi let marsikaj zgodi. Zato bo v kratkem pregledu predstavljeno nekaj vidikov in ugotovitev, ki jih v novo oblikovanih krajevnih Cerkvah prepoznavajo kot prve sadove na področju organiziranja škofi jskega življenja v novih okvirih ali na področju drugačnih pogojev in možnosti v pastoralnem delovanju in prav tako na področju personalnih vprašanj. Vse pa bo nekoliko obarvano z osebno izkušnjo.

11.25–11.50: Pastoralni pomen novih škofi j v luči nove evangelizacije (dr. Andrej Šegula)
Kot povod za nastanek novih škofi j so bili tudi pastoralni razlogi (večja fleksibilnost, večja komunikacija, »bližina« škofa – pastirja … ). Gotovo je bila to modra presoja. Vse to pa v luči iskanja novih oblik in načinov oznanjevanja, evangelizacije. Deset let je obdobje, ki »pričakuje« svojo evalvacijo. Pogledali bomo, ali smo izziv novih možnosti znali dobro izkoristi v korist evangelija. Po drugi strani pa je lahko pregled tudi priložnost, da ob novih spoznanjih usmerimo pogled v jutrišnji dan in poiščemo (skupaj iščemo) odgovore na izzive, ki se nam postavljajo danes in jutri.

11.50–12.20: Škofija kot kulturno-regijsko središče (mag. Branko Cestnik)
Bi Rim po politični, gospodarski in kulturni plati še bil Rim, če v njem ne bi bilo papeža? Versko središče že iz čisto praktičnih razlogov postane regijsko in kulturno središče ter vpliva na določen tip gospodarstva. Velja pa tudi obrnjeno: regijsko in kulturno središče kliče po tem, da bi bilo tudi versko središče. Kako so v to logiko stopile tri nove slovenske škofije? So novi škofijski sedeži prispevali k večji regijski moči in nacionalni prepoznavnosti mest, kjer imajo sedež? Če je o tem še prezgodaj soditi, kakšne so težnje in kakšni naj bodo pastoralni kriteriji?

12.20–13.00: pogovor

13.00: kosilo

 

prof. dr. Slavko Krajnc
koordinator simpozija