Letošnji prvi september bo v zgodovini Zavoda sv. Stanislava izstopal kot eden pomembnejših mejnikov. Osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki je bila ustanovljena v letu po smrti velikega Slovenca, čigar ime nosi, je po šestih letih drenjanja in ustvarjalnega sobivanja z gimnazijci dobila svoje nove prostore. V novi zgradbi pa se ji je pridružila še najmlajša enota zavoda, Vrtec Dobrega Pastirja.
Ob veliki slovesnosti smo praznovali skupaj s predstavniki ljubljanske nadškofije in slovenske Cerkve ter predstavniki javnega življenja. Direktor zavoda, dr. Roman Globokar je v slavnostnem govoru izpostavil, da je naložba v otroke in mladino, naložba v izobraževanje in vzgojo dolgoročno najboljša naložba. In tudi preko te naložbe želi slovenska Cerkev prispevati k dobrobiti slovenskega naroda.
V novih prostorih se bo učilo in igralo ter predvsem razvijalo vse svoje številne talente preko 400 osnovnošolcev in 80 najmlajših, ki bodo svet odkrivali in spoznavali v Vrtcu Dobrega Pastirja. Od ponovnega pričetka delovanja zavoda se je tako število vseh otrok, ki so vključeni v katero izmed njegovih enot, povečalo s 150 gimnazijcev na več kot 1.400 otrok od prvega leta do svojih študentskih let. Vzgojna vertikala je sklenjena in prvotna vizija škofa Jegliča, ki je pred dobrim stoletjem ustanavljal zavod je še nadgrajena.
Za vse te otroke in mladino skrbi že več kot 200 zaposlenih. Izmed teh je v novi stavbi 12 vzgojiteljic in njihovih pomočnic v vrtcu in okoli 50 pedagoških delavcev v osnovni šoli. Podobno kot število učencev se je tudi število zaposlenih skorajda podeseterilo od ponovnega pričetka delovanja gimnazije dobrih 20 let nazaj. Takrat je bilo zaposlenih namreč le okoli 30 učiteljev.
Ko se oziramo na prehojeno pot zadnjih let, se ne moremo izogniti vsem izrazom hvaležnosti, ki jo ob današnjem dnevu doživljamo. Iskreno smo hvaležni našemu ustanovitelju, ljubljanski nadškofiji, ki je prepoznala pomen in vrednost vlaganja v vzgojo in izobraževanje. Preko šole je namreč mogoče graditi na pastorali in vzgajati otroke v poštene in dobre državljane. Hvaležni smo tudi vsem staršem, ki so pravzaprav prvi dajali pobude in spodbude, da bi vendarle ustanovili še katoliško osnovno šolo in premostili vrzel med številnimi vrtci in štirimi gimnazijami, ki so že obstajale.
Hvaležni pa smo tudi vsem, ki ste prispevali svoje darove za izgradnjo šole. Tudi ti so poleg vložka nadškofije omogočali gradnjo. Ob končanem delu nas veseli, da smo lahko celotno gradnjo izpeljali z izključno slovenskimi podjetji, ki so danes lahko upravičeno ponosna na opravljeno delo. Od arhitekturne zasnove podjetja Ur.a.d. iz Nove Gorice do zadnjih zaključnih del so vsi vključeni v gradnjo opravili izjemno delo.
Stavba je zgrajena, kamin je postavljen, učitelji in otroci pa so tisti, ki bodo v prihodnjih dneh, mesecih in letih morali zakuriti ogenj, stavbi vdihniti Duha. In ob vsem navdušenju in elanu, ki ga je čutiti ob otvoritvenih slovesnostih ni bojazni, da jim ne bi uspelo. Ob mogočni priprošnji pokojnega škofa Šuštarja, čigar ime nosi šola, pa ostaja še manj dvomov o prihodnosti nove stavbe.
Marko Weilguny
