Refleksija učnega načrta iz 2003
V sredo, 25. maja, je v Zavodu sv. Stanislava potekalo srečanje učiteljev predmeta vera in kultura ter strokovnjakov s področja pedagogike in pastorale. Po dobrih dvajsetih letih izvajanja predmeta, ki ga državne gimnazije sicer ne poznajo, in po 13 letih, odkar je bil pripravljen učni načrt za sam predmet, je Komisija za šolstvo pri SŠK podala pobudo, da se opravi raziskava o primernosti izvajanega programa ter prične proces refleksije učbenikov in učnih načrtov.
Inštitut za raziskovanje in evalvacijo šolstva (IREŠ) je prevzel nalogo in v mesecu marcu pričel z izvajanjem obsežne raziskave med dijaki, nekdanjimi dijaki, profesorji predmeta in ravnatelji vseh štirih katoliških gimnazij. Po pridobitvi skoraj 1000 odgovorov je inštitut pripravil prvo poročilo o ugotovitvah raziskave ter pripravil srečanje za učitelje.
Človek v središču
Zbrane je v imenu predsednika Komisije za šolstvo msgr. Stanislava Zoreta OFM, ki se je mudil na škofovskem posvečenju na Hrvaškem, pozdravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. V svojem uvodnem nagovoru je izpostavil, da je vesel srečanja in ideje, ki je vodila do njega. Z besedami svetega Janeza Pavla II., čigar obiska pred 20-imi leti smo se nedavno spominjali, je dejal, da je človek pot Cerkve. Poudaril je, da je poslanstvo katoliške vzgoje in izobraževalnih ustanov usmerjeno prav v tega človeka. Človeka v vsej njegovi celovitosti, s telesom, dušo in duhom, človeka, ki je ustvarjen po Božji podobi, človeka, ki je v skrivnosti Svete Trojice bitje odnosa.
Poleg predstavitve raziskave je bilo srečanje namenjeno tudi seznanitvi s situacijo verskega pouka v javnih šolah v Avstriji in Italiji. Gospa Marija Perme z avstrijske Koroške in gospod Karlo Bolčina z Goriške sta predstavila situaciji in tudi sicer sodelovala na srečanju. V nadaljevanju so se zbrani posvetili pogovoru o učbenikih in potrebah po morebitnih spremembah le-teh ali samega učnega načrta.
Potreba po aktualnosti
Predmet, ki je med dijaki sicer lepo sprejet, ima precej uveljavljeno mesto tudi znotraj samih gimnazijskih programov. Njegova specifika je v tem, da dijakom nudi prostor za razvijanje bolj odprte in kritične razprave, ki ni toliko omejena na doseganje specifičnih ciljev, h katerim so zavezani maturitetni predmeti. Prav zaradi tega mora vera in kultura kot predmet na katoliških gimnazijah ostajati aktualen, sodoben, sproti odgovarjati na pereča vprašanja, ki se pojavljajo v družbi, ter spreminjajoče se generacije dosegati na načine, ki so jim blizu, z orodji, ki jih lahko zares dosežejo.
V sklepu srečanja so se sodelujoči zavezali, da želijo tudi v prihodnje sodelovati v procesu refleksije in posodobitve učnega načrta in programa predmeta. V prihodnjih srečanjih si želijo med seboj izmenjati tudi primere dobre prakse, izvirajoče iz neposrednih izkušenj izvajanja predmeta. Na tej podlagi želijo prevetriti tudi učni načrt in doreči morebitne spremembe ter uporabo novih orodij v obliki e-gradiv.
