COVID-19 vpliva na porast dejavnikov tveganja trgovine z ljudmi
Trgovina z ljudmi je prepoznana kot ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, ki ima tudi hude posledice kar zadeva varnost, blaginjo in človekove pravice. Po ocenah Organizacije združenih narodov se na leto v trgovini z ljudmi obrne okrog 28 milijard evrov. Vzroki, ki povečajo možnosti, da nekdo postane žrtev trgovine z ljudmi so različni, a njihov skupni imenovalec je ranljivost. Na ranljiv položaj lahko vpliva revščina, nizka raven izobrazbe, zadolženost, pomanjkanje delovnih mest in nezmožnost za delo, obveznost preživljanja družinskih članov, vojno stanje in politična nestabilnost v državi ter druge izredne razmere. V letu 2020 je pandemija COVID – 19, ki je po svetu povzročila gospodarsko in socialno nestabilnost povečala dejavnike tveganja trgovine z ljudmi. Slednja bo še posebej prizadela otroke.
Zaradi krize COVID - 19 bi lahko dodatnih 42 – 66 milijonov otrok zapadlo v izjemno revščino, povečalo bi se lahko otroško delo, še zlasti tistih otrok, ki niso vključeni v šolski sistem (tudi zaradi slabe organizacije učenja na daljavo), njihovi starši pa se soočajo z izgubo delovnih mest. Otroci iz ekonomsko šibkih družin bodo morda prisiljeni beračiti, kar predstavlja dodatno nevarnost zanje. Prav tako šolanje otrok od doma, z malo starševskega nadzora, lahko pripelje do večjega fizičnega nasilja nad otroki in do večjega spletnega izkoriščanja. Za primer lahko navedemo Indijo, kjer so v zgolj enajstih dneh karantene zabeležili 92.000 primerov zlorabe otrok (podatek Caritas Internationalis). Nikakor pa ne smemo mimo dejstva, da so v trenutni krizi posebej ogroženi in otroškemu delu bolj izpostavljeni otroci iz revnejših držav sveta, ki so del marginaliziranih manjšinskih skupin, iz enostarševskih družin oziroma družin, kjer so otroci nosilci gospodinjstev ali z območij prizadetih s spopadi in otroci s posebnimi potrebami.
Zaradi izgube delovnega mesta bodo v večji nevarnosti tudi drugi ranljivi posamezniki, kot na primer delavci migranti v gospodinjstvih in posledično njihove družine, ki nimajo prihrankov, ne drugih oblik državne podpore in se bodo v ta namen zadolžili pod pogoji, ki jih bodo pahnili v dolžniška razmerja. Odrezani od družbe so ti delavci ekonomsko, psihično in fizično ogroženi in velikokrat brez urejenega statusa. Ob tem so še posebej ranljive ženske, ki predstavljajo največji delež med njimi.
Nenazadnje so tudi vladni ukrepi za preprečevanje širjenja COVID – 19 privedli do sprememb. Zaradi omejitve gibanja tudi organi pregona težje odkrivajo primere trgovanja, spremenijo se oblike in načini izkoriščanja (npr. spolne zlorabe se selijo na splet in v domove). Omejitve gibanja in transporta pa žrtvam še dodatno otežujeta možnost pobega in iskanja pomoči.
Nastala globalna kriza je povzročila večjo ranljivost svetovnega prebivalstva, ki jo brez dvoma s pridom izkoriščajo kriminalne združbe. Ob tem je bolj verjetno, da bodo tisti, ki so že zasužnjeni, doživeli več zlorab in izolacije kot prej.
Slovenska karitas že od leta 2006 izvaja program oskrbe žrtve trgovine z ljudmi – krizna namestitev. Znotraj programa zagotavljamo ustrezno namestitev, prehrano in oskrbo, psihosocialno podporo, pomoč pri dostopanju do osnovnega zdravstvenega varstva, storitve prevajanja, tolmačenja, zagotavljanje varnosti, svetovanje in nudenje informacij v zvezi s pravicami, ki jih žrtve imajo, pomoč pri urejanju vrnitve žrtve nazaj v izvorno državo ter opolnomočenje posameznika. Prav tako izvajamo preventivne delavnice za otroke, mladostnike, lokalne skupnosti in druge deležnike, s katerimi ozaveščamo o pasteh in nevarnostih trgovine z ljudmi, glede na trenutne razmere opozarjamo tudi na spremembe, ki jih je prinesel COVID – 19.
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas
