Sporočilo Slovenske karitas ob svetovnem dnevu Zemlje

22.4.2013 Slovenija in svet Karitas

Odgovor slovenskih politikov na odprto pismo o problematiki podnebnih sprememb v Afriki

Na Slovenski karitas smo ob zaključku triletnega mednarodnega projekta ozaveščanja in izobraževanja za razvoj z naslovom »V smeri podnebne pravičnosti v državah v razvoju s poudarkom na podsaharski Afriki«, pripravili odprto pismo na to temo in ga posredovali vsem slovenskim politikom.

V prvem delu pisma smo predstavili vpliv podnebnih sprememb na življenja ljudi v državah v razvoju, še posebno v Afriki, in kakšna je pri tem naša soodvisnost. Poudarili smo, da posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo najrevnejši prebivalci sveta, ki so najmanj prispevali k njim in so zaradi njih potisnjeni v še večjo revščino, trpijo hudo pomanjkanje pitne vode in hrane. Razvite države, med katerimi je tudi Slovenija, pa smo s svojimi dejavnostmi in potrošniškim načinom življenja prispevale največji delež izpusta toplogrednih plinov v ozračje in smo zato najbolj odgovorne za globalne spremembe podnebja. »Že pri starosti 22 tednov bo povprečen Britanec odgovoren za toliko proizvedenega CO2-ja, kot ga nekdo iz Tanzanije sprosti v celem življenju.« Ljudem v državah v razvoju tako dolgujemo t. i. »okoljski dolg« in smo jim zato dolžni pomagati.

V nadaljevanju pisma smo skupaj s preko 1.500 mentorji ter z več deset tisoč mladimi iz 343-ih osnovnih in 54-ih srednjih šol ter 186-ih slovenskih vrtcev, ki so sodelovali pri projektu in izrazili solidarnost do vrstnikov v Afriki preko svojih izdelkov in solidarnostnega teka, pozvali vse slovenske politike, da z zakonodajo in raznimi ukrepi pripomorejo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje in prispevajo več sredstev za zmanjševanje svetovne revščine, za blaženje posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v državah v razvoju, še posebno v Afriki, ki je med vsemi celinami najbolj prizadeta ...

Na naše pismo se je odzvalo 12 slovenskih politikov, in sicer: predsednik RS Borut Pahor; minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za zdravje dr. Tomaž Gantar ter 9 poslank in poslancev Državnega zbora RS (Ljudmila Novak, Mateja Pučnik, Jakob Presečnik, Matej Tonin, dr. Vinko Gorenak, Srečko Meh, Mirko Brulc, Jože Tanko in Janko Veber). Odgovori politikov so dostopni na priloženi povezavi.

Svetovni dan Zemlje je odlična priložnost, da tudi razmislimo, koliko storimo za naše okolje kot posamezniki. Čeprav se nam včasih ne zdi tako, vendar pa prav vsak izmed nas lahko z majhnimi vsakodnevnimi dejanji, s skromnejšim in naravi bolj prijaznim načinom življenja, prispeva delček k zmanjševanju posledic globalnih podnebnih sprememb in s tem k solidarnosti do ljudi v državah v razvoju, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadenejo.

Nekaj dejstev ob katerih se lahko zamislimo: Po podatkih WHO, vsakih 20 sekund umre 1 otrok v starosti do 5 let le zaradi diareje kot posledice pomanjkanja čiste vode in sanitarij, kar pomeni 4.000 otrok na dan, 1,4 milijona otrok na leto, od tega 70.000 v Afriki. V Afriki v povprečju ljudje preživijo z 10 l vode na dan, ob hudih sušah pa morajo preživeti povprečno z manj kot 4 l … V Veliki Britaniji, podobno tudi v Sloveniji, pa porabi 1 oseba dnevno 50 l le za splakovanje stranišča …


Več o projektu je na voljo na priloženi povezavi. Dodatne informacije na Slovenski karitas dobite pri Jani Lampe po tel. št. 01/300–59–68, na GSM 031/344–481ali po e-pošti na naslovu jana.lampe@karitas.si.

Odprto pismo Slovenske karitas

Zgodba o dečku iz Kenije


Besedilo je pripravil generalni tajnik Slovenske karitas Imre Jerebic.