Slovenska karitas predstavila dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti ter letno poročilo celotne mreže Karitas za leto 2018
V Ljubljani je 9. aprila 2019 potekala novinarska konferenca, na kateri je Slovenska karitas predstavila dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti, letno poročilo celotne mreže Karitas za leto 2018 in področje programov socialnega vključevanja.
1. Začetek dobrodelne akcije Pomagajmo preživeti in živeti
Slovenska karitas že 11. leto zaporedzačenja z vseslovensko dobrodelno akcijo Pomagajmo preživeti in živeti. Večino zbranih sredstev v tej akciji Karitas namenja ljudem, ki so v hudi materialni stiski zaradi dolgotrajne brezposelnosti, bolezni ter nerednih ali prenizkih dohodkov oziroma pokojnin. Pomaga jim pri nakupu hrane, higienskih pripomočkov in plačilu najnujnejših položnic. Preostali del sredstev dobrodelne akcije pa je namenjen programom za posameznike, ki potrebujejo dolgotrajno in večplastno podporo pri razvijanju oziroma ohranjanju socialne vključenosti.
V letu 2018 se je v tej akciji s pomočjo darovalcev posameznikov zbralo 132.800 EUR.Pri zbiranju sredstev z namestitvijo zgibank tudi letos pomagajo tednik Družina, župnije in Pošta Slovenije. Sredstva je mogoče darovati tudi preko www.karitas.si in TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomagajmo preživeti in živeti, sklic: SI00 930.
2. LETNO POROČILO celotne mreže Karitas za leto 2018
V letu 2018 je bilo v različne programe Karitas z materialno in nematerialno pomočjo vključenih več kot 158.000 oseb, od tega 28.000 otrok in 46.000 starejših. V lanskem letu je v celotni mreži Karitas v obliki materialne pomoči (večinoma hrana in plačilo položnic), pomoč prejelo 95.976 oseb po vseh slovenskih krajih in sicer v skupni vrednosti 6,4 mio EUR. Med prejemniki materialne pomoči je bilo 80.643 staršev z otroki in posameznikov, 14.093 starejših in 1.240 brezdomcev. Izvedbo so omogočili darovi darovalcev, donatorjev, delo prostovoljcev, sredstva FIHO, ministrstev in lokalnih skupnosti ter hrana iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
11.212 prostovoljcev, ki delujejo v 464 župnijskih karitas je ljudem v stiski razdelilo 3.335 ton hrane (pribl. 60% EU in 40% donatorji) in skupaj podarilo več kot 576.000 prostovoljnih ur. Samo v lanskem letu je bilo pomoči v obliki plačila najnujnejših položnic deležnih 13.653 oseb. Ob večjih stiskah, naravnih in drugih nesrečah je pomoč prejelo 2.733 oseb. 11.123 otrok je prejelo pomoč s šolskimi potrebščinami. V socialno varstvene programe za pomoč zasvojenim, ženskam v stiski in žrtvam trgovine z ljudmi pa je bilo v celodnevno oskrbo z namestitvijo vključenih 389 oseb.
Skupna vrednost splošno-dobrodelnih in socialno varstvenih programov pomoči Karitas v Sloveniji je v letu 2018 znašala 8.635.713 EUR, kar predstavlja 94% vrednosti vseh programov pomoči. Pomoč v tujini pa je znašala 597.675 EUR, kar predstavlja 6% vrednosti vseh programov pomoči. Največji vir za realizacijo celotne dejavnosti Karitas so v letu 2018 predstavljali donatorji s 44,7%, sledijo državna sredstva z 33,8 %.
3. Ohranjanje socialne vključenosti v Karitas
Socialne delavke v škofijskih karitas Andreja Kastelic, Saraja Špec in Alenka Petek so predstavile aktualne stiske in programe socialnega vključevanja v Karitas. V tovrstne programe je Karitas lani vključila 2.800 prejemnikov v sklopu delavnic učenja uporabnih spretnosti za življenje ter dodatno še 6.426 oseb v strokovno individualno svetovanje. Intenzivnejša in kontinuirana svetovanja so potekala v 87 svetovalnicah. V programe prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo je bilo lani v Karitas vključenih preko 250 oseb. Prostovoljci pa so izvedli več kot 91.000 obiskov starejših.
V lanskem letu se je pomembno zvišala denarna socialna pomoč in za približno 5% dvignila minimalna plača. Kljub temu se za večino prejemnikov materialne pomoči na Karitas, še posebej za revne zaposlene in dolgotrajno brezposelne, socialne razmere niso bistveno spremenile. Zato je Karitas na novinarski konferenci pozvala pristojno ministrstvo in DZ RS, da ne ukinjajo možnosti ohranjanja socialnega vključevanja preko prostovoljstva z dodatkom za aktivacijo, še posebej zaradi dolgotrajno brezposelnih in zaradi bolezni oviranih oseb, ki nimajo možnosti vključevanja v druge javne programe. Predlagali so tudi nabor ukrepov za izboljšanje preglednosti tega ukrepa. Ob tem pa so pristojne pozvali tudi, da pristopijo k reševanju problemov povezanih s slabimi pogoji za delo za nizko plačana delovna mesta, visoko davčno obremenitvijo plač in nedostopnostjo stanovanj.
Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas
Dodatne informacije: Mojca Kepic, tel. 01/300–59–60/67, e-naslov: [email protected]
