Stališče Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci

Uvod

Dnevi, ko bomo morali državljanke in državljani Slovenije oziroma naši izvoljeni predstavniki sprejeti izjemno pomembni odločitvi za vstop v Evropsko unijo in v obrambno zvezo Nato, se hitro približujejo. Potem ko smo pred dobrim desetletjem vzpostavili svobodno, samostojno in demokratično državo Slovenijo kot zgodovinsko nujni pogoj za uveljavljanje nacionalnih interesov, se danes postavlja vprašanje, ali je zaradi istih interesov smiselno, da se Slovenija pridruži tistim organizacijam in povezavam, ki od konca druge svetovne vojne naprej združujejo demokratične države v skupnih prizadevanjih za uveljavitev, ohranjanje in obrambo spoštovanja človekovih pravic, svobodne demokratične družbe, pravičnosti, miru in gospodarskega razvoja.

Katoliška cerkev je v devetdesetih letih odločno in učinkovito zagovarjala osamosvojitev Slovenije. Apostolski sedež je med prvimi priznal našo novo državo. Prav tako pa Cerkev v vseh svojih dokumentih poleg pravice narodov do samoodločbe jasno zagovarja dolžnost medsebojnega sodelovanja in povezovanja.

 

1. Slovenci sodimo med evropske narode

V vsej zgodovini smo bili Slovenci del krščanske omikane Evrope. Slovenski narod je bil pri evropskem duhovnem in moralnem razvoju ves čas enakopravno udeležen, vse dokler ga totalitarni komunistični družbeni red ni za pol stoletja odtrgal od več kot tisoč let starih evropskih duhovnih korenin in povezav.

V ta prostor se vračamo, ne več podrejeni kakor nekdaj, marveč suvereni nosilci svoje državnosti in nacionalne enkratnosti; vračamo se v družbo evropskih narodov in držav, kjer smo - na zelo drugačen način - že bili, a bomo šele zdaj zasedli mesto, ki smo si ga v tisoč letih ustvarili z vztrajanjem pri svojih vrednotah. Če bi se sedaj iz kakršnega koli razloga hoteli ločiti od naših zgodovinskih vezi in tisočletne pripadnosti, bi se izneverili lastni zgodovini in identiteti. To poudarja tudi Sklepni dokument plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem (čl. 486).

 

2. Za enakopravno sodelovanje v evropskih zadevah

Evropa, kjer sta se v 20. stoletju začeli dve svetovni vojni, se je po drugi svetovni vojni zavedela svoje zgodovinske odgovornosti za mir in spravo med narodi. Narodi svobodne Evrope so se zavestno odrekli vojnam kot sredstvu za ohranjanje ravnotežja moči. Pričeli so tesno sodelovati na podlagi skupnih interesov in enakopravnega sodelovanja na temeljih sprave, miru, enakosti, solidarnosti, svobode, demokratičnosti in spoštovanja človekovih pravic ter spoštovanja različnih nacionalnih kultur.

S pristopom k Evropski uniji in k zvezi Nato ima Slovenija priložnost, da ne bo več le opazovala izgradnje skupnega evropskega doma, ampak bo enakopravna v novih oblikah medsebojnega sodelovanja, ki omogoča tudi majhnim narodom, da postanejo del veliko večjega skupnega prostora in procesa. Samo če bomo sami postali člani Evropske unije in zveze Nato, države članice teh združenj ne bodo brez nas odločale o stvareh, ki zadevajo tudi nas.

 

3. Evropejci imamo skupne temeljne vrednote

Miroljubno povezovanje evropskih narodov je mogoče zato, ker imamo skupni imenovalec. Kljub močni kulturni različnosti nas povezujeta naša skupna judovsko-krščanska religiozna dediščina in grško-rimsko humanistično in pravno izročilo. Združena Evropa je torej mogoča, ker imamo Evropejci skupne temeljne duhovne in moralne vrednote. Te vrednote so: dostojanstvo človeške osebe, človekove pravice, svoboda, demokracija, sožitje in sodelovanje, spoštovanje kulturne različnosti in identičnosti, socialna pravičnost, solidarnost in socialna država, verska svoboda, zdravo okolje in blaginja za človeka vredno življenje. Evropa je domovina take religije in morale, kjer je v ospredju človek kot svobodno, enkratno in dostojanstveno bitje ter nosilec neodtujljivih temeljnih pravic in svoboščin. Zato lahko živi samo v taki politični skupnosti, kjer ljudi povezuje enakost v dostojanstvu in pravicah. Enotnost v različnosti in različnost v enotnosti sta ideja in načelo, katerih domovina je Evropa. Zato je taka Evropa in samo taka Evropa lahko tudi naša prihodnost.

 

4. Ne samo gospodarski, tudi moralni razlogi

Za nas sta Evropska unija in Nato več kot organizaciji gospodarske in varnostno-obrambne narave. Na podlagi tragičnih izkušenj dveh svetovnih vojn je prišlo do zavestne odločitve za enakopravno, miroljubno sodelovanje in postopno vedno tesnejše povezovanje evropskih držav. Pri tem je zavestno prišlo tudi do omejitev suverenosti nacionalnih držav in združevanja teh suverenosti na višji ravni zveze več držav. Tisti, ki so snovali združeno Evropo, so imeli tudi moralne razloge: hoteli so odpraviti vzroke za nastanek novih vojn na evropskih tleh. Ni naključje, da je francoski minister Robert Schuman, ki je bil eden izmed vodilnih zagovornikov evropskega povezovanja in nemško-francoske sprave, danes kandidat za blaženega in za svetnika.

Evropskega povezovanja torej niso narekovali le ekonomski interesi evropskih gospodarstev, temveč so bili prav tako odločilni tudi moralni razlogi: sprava, mir, enakost, svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic.

 

5. V boju proti zlu nevtralnost ni upravičena

Čeprav smo Slovenci maloštevilen narod, to ni razlog, da se zapremo v svoje nacionalne meje in se delamo, da nas povezovalni procesi, problemi in konflikti sodobnega sveta ne zadevajo in ne zanimajo. Še posebej ne moremo ostati nevtralni v boju z vsemi pojavi sodobnega zla. Ni dopustna nevtralnost tam, kjer se bije boj proti krivici, totalitarnosti in teptanju človekovih pravic. Zveza Nato je kljub vsem svojim omejitvam in pomanjkljivostim v svoji temeljni zasnovi vendarle demokratično zavezništvo za mir, pravičnost, demokracijo, varnost in spoštovanje človekovih pravic. V tem zavezništvu je tudi naše mesto. Če vanj ne bomo vstopili, bomo ostali nepomembni obrobneži svetovnega dogajanja. S pristopom Slovenije k Evropski uniji in zvezi Nato bomo zaživeli v velikem prostoru, ki želi postati prostor svobode, varnosti in pravičnosti. Združena Evropa bo naše življenjsko okolje. Zanjo bomo postali odgovorni, tako kot vsi drugi evropski narodi. V zvezi Nato pa bomo postali soodgovorni za mir v svetu.

 

6. Obvladati globalizacijo

S sodobno tehnologijo smo že zdavnaj vstopili v svetovne povezave. A večja varnost je tam, kjer se tehnologija uporablja v miroljubne namene in kjer jo javnost lahko neprestano nadzoruje. To pa so demokratične države.

Svetovne gospodarske povezave postajajo vse bolj intenzivne, tako da delo in kapital ne poznata več meja. To je globalizacija, ki jo je treba obvladati. Zaradi tega je pomembno, da s pomočjo evropskih in mednarodnih povezav sodelujemo pri vzpostavljanju svetovnega pravnega reda, ki bo zmanjševal prepad med razvitimi in nerazvitimi.

S svetovno trgovino se širijo tudi svetovne oblike nasilja, izkoriščanja, prekupčevanja in podkupovanja, odpiranje novih vojnih žarišč in načrtno ohranjanje starih nasprotij. Vsemu temu danes ni več kos posamezna država. Povezave na področju obrambe in varnosti so nujne, čeprav imajo tudi negativne stranske učinke.

 

7. Nevarnosti ali izzivi?

Slovenci imamo v svoji tisočletni zgodovini tako pozitivne kakor negativne izkušnje sobivanja v nekdanjih državah. Prav zaradi negativnih izkušenj iz obdobja avstro-ogrske monarhije, ki ni znala rešiti narodnostnega vprašanja, in izkušnje iz obdobja obeh Jugoslavij imajo mnogi sodobniki pomisleke pred novimi združevalnimi procesi.

Nikakor ne mislimo trditi, da bosta zveza Nato in Evropska unija idealna zveza in politična skupnost in da v njej močnejši ne bodo ogrožali šibkejših. Nikjer tudi ni in ne more biti zagotovljeno, da ne bo prihajalo do sporov, v katerih se bo treba odločno bojevati za svoje pravice. Če se sklicujemo na skupne evropske vrednote, se zavedamo, da s tem še ni rečeno, da jih v Evropi vedno in povsod tudi spoštujejo. Toda veliko več možnosti imamo, da jih bodo spoštovali v Evropi kakor kje drugje, kjer jih niti priznavajo ne.

Tudi mir, v katerem živimo, nikakor ni nekaj samoumevnega, na kar morda varljivo navaja izkušnja večine današnjih evropskih državljanov. Evropska pa tudi svetovna zgodovina nas učita, da je za ohranjanje miru potrebno nenehno prizadevanje na duhovni, družbeni, politični in seveda tudi obrambno-varnostni ravni. Ne nazadnje smo novo vrsto grožnje, ki ogroža celotno demokratično svetovno skupnost, izkusili 11. septembra lani. V tej ogroženosti smo vsi enaki, tako veliki kakor majhni, tako močni kakor šibki demokratični narodi.

Zagotovo je za naš narod povezovanje z močnejšimi evropskimi narodi velik izziv. Toda druge enakovredne možnosti v sedanjem zgodovinskem trenutku nimamo. Od Evropske unije in zveze Nato ne moremo pričakovati samo uslug. Enakopravno sodelovanje zahteva, da sprejmemo tudi obveznosti in celo morebitne žrtve.

 

8. Odgovornost za nas bo ostala nam

Da bo Evropa takšna, kot si jo upravičeno želimo, bo potrebno nenehno prizadevanje vseh ljudi, vsake generacije na temelju pravičnosti, solidarnosti in subsidiarnosti. Evropa je iznašla model socialne države, ki jo danes sicer ogroža neoliberalizem, vendar je načelo solidarnosti, ki je njen temelj, še vedno močno v evropski civilni družbi. Načelo subsidiarnosti, ki ga sprejema za svoje tudi Evropska unija, poudarja, da je treba skrbno varovati vso možno avtonomijo vseh sestavnih delov politične skupnosti. Slovenci že vemo, da je boj za lastne pravice in avtonomijo lahko tudi naporen in zahteven. Ker pa je Evropa sprejela za svoja temeljna načela subsidiarnost, spoštovanje človekovih pravic, svobodo in demokracijo in ker v njej ne bomo samo Slovenci sorazmerno majhen narod, bodo lahko v povezavi z drugimi naša prizadevanja za ohranitev narodnostne in kulturne identitete uspešna.

Uspešna bodo, če bomo sami dovolj zavedni, če bomo sami spoštovali to, kar smo, in če bomo imeli dovolj močno voljo, da to, kar smo, ostanemo. Na koncu bo naš obstoj odvisen od nas samih, ne glede na to, ali bomo v Evropski uniji ali zunaj nje. Odvisen bo od naše demografske in vzgojno izobraževalne politike ter od tega, koliko bomo spoštovali in razvijali svojo kulturno in jezikovno izvirnost in enkratnost.

Pomembno je, da pri ustvarjanju svobodne družbe, ki spoštuje vse ljudi in vse narodne skupnosti, sodelujemo vsi državljani in da smo za to tudi vzgojeni. Naše članstvo v Evropski uniji bo zahtevalo od nas visoko stopnjo narodne zavesti in moralnosti. Zlasti pa bo zahtevalo odgovorno ravnanje politične oblasti, vseh nosilcev javnih funkcij in mnenjskih voditeljev. Zato je v tej neposredni pripravi na vstopanje v evropske in severnoatlantske povezave politična oblast dolžna bolj odločno zastaviti vse moči za krepitev narodne zavesti in moralnosti na vseh področjih življenja.

Kakor pa je bila Katoliška cerkev v preteklosti, tako bo tudi v prihodnje zavezana "skrbi za ohranjanje slovenstva, saj je narodna pripadnost del edinstvene in od Boga ustvarjene identitete vsakega človeka" (Sklepni dokument plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, čl. 483).

 

9. Sklep: za pridružitev Evropski uniji in zvezi Nato

Za nas sta pridružitev Evropski uniji in vstop v vojaško obrambno zvezo Nato dosledno izpeljana vključitev Slovenije v svobodni, demokratični del svetovne skupnosti, za katero bomo prevzeli tudi sorazmeren delež odgovornosti. To nas bo postavilo pred nove izzive in nam naložilo nove naloge, posebno kar zadeva ohranitev Slovenije in njene kulture, njenega ozemlja in slovenskega jezika. Dobili pa bomo tudi nove možnosti za svoj vsestranski razvoj in varnostno jamstvo, kot si jih Slovenija sama nikoli ne bi mogla zagotavljati. Varnost pa je temeljna vrednota. Samo v varni deželi vladajo svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in blaginja. Le svobodni ljudje lahko živijo v miru. Zato je kljub nekaterim zadržkom odločitev za Evropsko unijo in za Nato za našo prihodnost edina smiselna.

 

V Ljubljani, 10. junija 2002

Dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof,
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci