Skupaj čez sedmi zlati most

14.7.2019 Gornja Radgona Kultura, Praznik, Škofija Murska Sobota
Naši koraki čez sedmi zlati most Naši koraki čez sedmi zlati most

V času obhajanja 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo prišli do sedmega mostu čez Muro, ki povezuje Gornjo Radgono z Radkersburgom. V nedeljo, 14. julija, so duhovniki pri svetih mašah spregovorili o knjigah in o kulturi nasploh. Spomnili so na ljudi, predvsem katoliške in tudi protestantske pisatelje, ki so Slovencem v Prekmurju priskrbeli prve tiskane knjige v prekmurskem slovenskem jeziku. Povabili so k negovanju in ohranjanju slovenske besede, ki je tudi danes ogrožena in razmišljanje sklenili s prošnjo: »Ti pa, soboška škofija, ostani del vesoljne Kristusove Cerkve, ohrani vero svojih prednikov … Naj iz tvoje srede spet prihajajo duhovniki, redovniki in redovnice. In neutrudno si prizadevaj za svetost, da dosežeš večno srečo, ki ti je pripravljena na drugi strani zlatega mostu.«
 

Skupaj čez sedmi zlati most: Gornja Radgona - Radkersburg
15. nedelja med letom – 14. julij 2019

Uvod v mašo:
Stoletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je tik pred nami. Z združitvijo pred sto leti niso pridobili samo Slovenci v Prekmurju, pridobili so tudi Slovenci v drugih pokrajinah, ki so pred slabimi tremi desetletji zaživeli v skupni državi Sloveniji. Nobena država ni popolna, zato se trudimo, da bi jo tudi mi izboljševali. Zato molimo, da bi Bog vsem nam dal dovolj modrosti, moči in poguma, da bi gradili naš skupni dom in si prizadevali tudi za naš večni dom v nebesih. V začetku svete maše pa prosimo Gospoda, naj nam odpusti naše grehe.

Nagovor:
Sedmi most na Muri je zgrajen med dvema državama, povezuje najprej Gornjo Radgono z Radkersburgom ali Nemško Radgono in s tem povezuje tudi Slovenijo in Avstrijo. Ta most lahko imenujemo most prijateljstva, ali most obljub, ali še bolje most želja, saj so že v preteklosti mnogi želeli vstopiti v lepše, boljše življenje, ki jim ga je ponujala sosednja Avstrija. Tudi danes Avstrija mnogim Slovencem omogoča lepše življenje.
Vez prekmurskih in štajerskih Slovencev z Avstrijo je bila močna že v preteklosti. Štajerski Slovenci so stoletja politično in cerkveno pripadali Avstriji, po prvi svetovni vojni pa so v Avstriji ostali Slovenci v Radgonskem kotu, kjer v posameznih vaseh živijo še danes. Tako so tudi ti Slovenci vez med državama.
Ta radgonski most je znamenje za sedmi zlati most, na katerega lahko postavimo knjige ali kulturo nasploh ter ljudi, ki so kulturo gojili in s tem pomagali ljudem k izobrazbi in omiki.
Kultura med našimi predniki je najprej živela v pesmih, ljudskih in cerkvenih, pa v pripovedkah, v vsakdanjem pogovornem jeziku, v stavbarstvu, v raznih šegah in običajih. Potem so med ljudi začele prihajati knjige. Tiskali so jih najprej v Nemčiji (Halle), na Madžarskem (Šopron, Budimpešta, Sombotel, Körmend), na Hrvaškem (Varaždin) in v Avstriji (Gradec). Tem krajem se je leta 1813 pridružila Radgona, kjer je Alojz Weitzinger poskrbel za natis Knige molitvene Mikloša Küzmiča.
Slovenske knjige so postopoma začele nastajati tudi v naši sredini. Najprej je zanje poskrbela tiskarna v Lendavi, kasneje pa še v Murski Soboti. Knjige je bilo potrebno natisniti in zvezati. To je bil nekoč dolg in drag postopek. A knjige je bilo potrebno najprej napisati. Za to so poskrbeli posamezni protestantski in katoliški pisci.
Na naš sedmi zlati most so se povzpeli Franc Temlin s prvo prekmursko tiskano knjigo (Mali katekizem, 1715), Števan Küzmič (prevod Nove zaveze, 1771) in drugi protestanti. Na sedmi zlati most so stopili Mikloš Küzmič, ki je leta 1780 izdal prvo slovensko (prekmursko) katoliško knjigo (katekizem – Kratka suma velikoga katekizmusa) in nato še šest drugih. Na tem zlatem mostu slovenske kulture vidimo še več zavzetih Slovencev naše preteklosti: Jožefa Košiča, Jožefa Borovnjaka, dr. Franca Ivanocyja, Antona Krempla, Petra Dajnka, Davorina Trstenjaka in druge.
Na ta zlati most so se po združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vzpenjali še mnogi, ki so ustvarjali na temeljih vere in katoliških vrednot: Jožef Klekl st., Jožef Klekl ml., Ivan Baša, Jožef Sakovič, Matija Balažic, Ivan Camplin, Danijel Halas, Jožef Gjuran, dr. Franc Kovačič, dr. Matija Slavič, Edvard Kocbek, dr. Anton Trstenjak in drugi. Najvišje na tem zlatem mostu pa je gotovo stopil Lojze Kozar s svojimi knjigami, z zgodbami, pesmimi in drugimi zapisi v Stopinjah, Mohorjevem koledarju in drugod.
Če je nekoč bila slovenska beseda daleč in je bilo težko priti do nje, pa nam je danes ta beseda blizu, na dosegu roke. Pa vendar je tudi danes slovenska beseda ogrožena. Predvsem zaradi tujih vplivov, zaradi vsega, kar prihaja čez razne mostove v naše kraje, v naše domove in v naša srca. Zato je toliko bolj potrebno prisluhniti večni Besedi. In o tej besedi pravi Sveto pismo v 1. Mojzesovi knjigi: »Prav blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolnjuješ.« 5 Mz 30,14
V svojem srcu je nosil Besedo in besede tudi pisatelj Lojze Kozar in jih podarjal bralcem. V knjigi V Porabju doma beremo: »Ti pa, fara seniška … ostani slovenska in ohrani svojo lepo slovensko porabsko govorico.«
Te besede Božjega služabnika Alojzija Kozarja lahko priredimo za naš čas in za vse nas, ki obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: »Ti pa, soboška škofija, ostani slovenska in ohrani svojo lepo slovensko govorico.« In dodajamo: »Ti pa, soboška škofija, ostani del vesoljne Kristusove Cerkve, ohrani vero svojih prednikov, vztrajaj v upanju in izgorevaj v ljubezni do Boga in bližnjega. Naj iz tvoje srede spet prihajajo duhovniki, redovniki in redovnice. In neutrudno si prizadevaj za svetost, da dosežeš večno srečo, ki ti je pripravljena na drugi strani zlatega mostu.«

Prošnje vernikov:
Gospod Jezus, ko obhajamo stoletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, te prosimo, s svojo modrostjo vodi ustvarjalce kulture, nam pa pomagaj, da bomo sprejemali to, kar je lepo in dobro.

Pesem: Skupaj čez zlati most

Čez sedmi most zdaj gremo mi
s pisatelji in pesniki,
za knjige smo hvaležni vsem,
ki dobro hočejo ljudem.

Čez zlati most zdaj gremo vsi,
do Njega, ki zares živi,
da dal nam bo sto novih let,
v nebesih večno z Njim živet.
 

Pripravil Lojze Kozar ml., generalni vikar

Več na povezavi: Skupaj čez zlati most