Škof Jamnik predaval o liberalizmu in etiki v Mumbaju v Indiji

3.2.2017

Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik je od 17. do 31. januarja 2017 v Mumbaju v Indiji predaval na Teološki fakulteti in Mednarodnem centru za bioetiko v Mumbaju v Indiji.

Škof Jamnik v okviru Teološke fakultete že nekaj let redno sodeluje kot gostujoči profesor na omenjenih indijskih ustanovah. Tokrat je imel večji sklop predavanj o liberalizmu in medverskem dialogu na tamkajšnji Teološki fakulteti. Gre za svojevrstno izkušnjo, saj v skoraj 20 milijonskem Mumbaju, kljub temu, da je kristjanov manj kot 1 %, število duhovnih poklicev ostaja sorazmerno veliko in mnogi prihajajo v semenišče potem, ko končajo že kakšno drugo fakulteto. Zelo skrbno in zavzeto so prisluhnili predavanjem, zanimivi pa so bili tudi pogovori in vprašanja, saj so pokazali veliko stopnjo samostojnega, argumentiranega in izvirnega vrednotenja. Prav tako je zanimivo, da večina profesorjev živi v isti hiši kot bogoslovci, tako da gre za neke vrste college v smislu študija v Oxfordu.

Drugi sklop predavanj o bioetiki pa je bil namenjen zdravnikov profesorjem, medicinskem sestram in drugemu osebju v zdravstvu, ki so povezani v Mednarodni center za bioetiko. Razmere v Bombayu so zahtevne, saj so najbolj bogato področje (Bollywood je območje filmskih igralcev v katerem je veliko več bogastva kot v Hollywoodu v ZDA), zato to mesto velja za gospodarsko središče Indije in tudi za eno od gospodarskih središč Azije. Hkrati to mesto skriva tudi popolno nasprotje, izjemno hudo revščino. Prav v tem mestu namreč obstaja največji »slam« na svetu v katerem živi več kot milijon ljudi v strahoviti revščini, morda samo s streho iz papirja ali pločevine, v umazaniji, s hrano, ki jo pobirajo po ulicah, brez vsake oskrbe z elektriko, vodo in drugo infrastrukturo. Zdravniki in drugo osebje se zelo trudi, da bi tudi tem ljudem nudilo vsaj neko minimalno medicinsko oskrbo. Koliko jih vsak dan v tej grozoviti revščini umre, pa dejanjsko nihče ne ve.

Temeljna bioetična vprašanja s katerimi se zdravstvo v Indiji sooča pa so nadomestno materinstvo (predvsem za pare iz ZDA), prodaja organov za presaditev bogatašem po svetu, vprašanje splava, evtanazije in druga etična vprašanja, ki v Indijo prihajajo z globalizacijo.

Posebej zanimivo in poučno je bilo srečanje z nadškof in kardinalom mesta Mumbaj njegovo eminenco Oscarjem Graciosom, ki je tudi eden od osmih najožjih svetovalcev papeža Frančiška. Kardinal odlično pozna razmere v svetu. Spregovoril je predvsem o tem, kako se korak za korakom v pozitivno smer odvija dialog Svetega sedeža s Kitajsko, kar je še posebej pomembno za Katoliško Cerkev, saj je Kitajcev že več kot milijarda in pol. Indija ima prav tako visoko število ljudi – milijardo 300 milijonov (povprečno gre za zelo mlado populacijo), kristjanov je največ v Kerali na jugu dežele, kjer je tudi veliko število duhovnih poklicev. Predsednik Indije je hinduiske vere in z njim sorazmerno dobro sodeluje, saj hinduizem velja za zelo miroljubno in asketsko vero. Kardinal je posebej izpostavil, da je trenutno v Indiji največji problem prav islam, ki postaja vsaj na določenih mestih precej agresiven. To je še posebej velika težava na Severuzahodu Indije, saj iz Pakistana prihaja vedno več muslimanov. Prav tako je to težava na Zahodu Indije, na meji z Bangladešem, pa tudi na nekaterih drugih področjih. Vse bolj se zdi, je poudaril kardinal Oscar, da gre za zelo načrtno obvladovanje posameznih področjih, predvsem v velikih mestih, kjer se število muslimanov v zadnjih letih zelo povečuje. Trudijo se za dialog, toda čim večja je skupnost muslimanov, ki dobesedno obvladujejo posamezna področja v mestih, tem težji je dialog.

Srečanje v Mumbaju je škof Jamnik zaključil s predavanjem na regionalnem srečanju škofovske konference, kjer je predstavil razmere v Evropi, problem beguncev, terorizma in krščanstva, ki v Evropi potrebuje novo evangelizacijo. Izpostavil je, da so za Evropo ključne tri hude nevarnosti: demografska praznina (zelo malo mladih, populacija se stara, pomanjkanje veselja do življenja), etična praznina (etični relativizem, družba ugodja, udobja in kapitala), in duhovna praznina (veliko zanimanje za duhovnost, toda oblikovano po lastni želji in okusu). Na koncu so srečanje sklenili z ugotovitvijo, da globalni svet postaja vse manjši, problemi se selijo iz enega kontinenta na druge, toda po drugi strani se Evropa in Indija lahko marsikaj naučita druga od druge.