Vse nedelje v maju so v »Šentjernejskem Lurdu« na Dolenjskem romarske svete maše pred votlino Lurške Marije. Tudi na binkoštni praznik se je zbralo izjemno veliko romarjev, gotovo več kot tisoč, da bi ob Mariji v skupni molitvi in sveti maši, doživeli bližino dobrega Boga. V nedeljo, 28. maja 2023, je slovesno sveto mašo daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Romarske shode skrbno in srčnostjo pripravlja šentjernejska župnija na čelu z župnikom in dekanom msgr. Tonetom Trpinom.
Ob prazniku Svetega Duha je msgr. Jamnik poudaril, kako je Marija naša priprošnjica in zgled, da bi ohranjali binkoštnega duha, ko vedno znova prisluhnemo šepetanju Svetega Duha, ki nas vodi po poti ljubezni, odpuščanja, veselja, upanja in blagosti. »Vsi se moramo vedno znova prizadevati, da v nas ne bi zmagoval jezik napuha, ko se človek zapre v svoj svet samozadostnosti, moči, kapitala, ampak bodimo kot Marija, ki prisluhne angelu in je njeno srce v vsej polnosti razpoložljivo, da spolni Božjo voljo« je med pridigo izpostavil škof Jamnik. Nato je nadaljeval, da smo vsi povabljeni, da se vedno znova odpravljamo na pot od »Babilonske zmešnjave in kaotičnosti«, k »Binkoštni občestvenosti«, kjer je različnost pogledov in darov, bogastvo življenja, saj je v središče postavljen Sveti Duh in ne človeški egoizem.
Škof Jamnik je med pridigo dejal, da »Prva Mojzesova knjiga pripoveduje o babilonskem stolpu (1Mz 11,1-9), ki je bil delo človeškega napuha. Človek je hotel postati enak Bogu, želel je zgraditi mesto in stolp, ki bi segal do neba. Bog jim zmeša jezike, da drug drugega niso več razumeli in gradnja je bila ustavljena«. Nato je msgr. Jamnik poudaril, da človek v svoji samovolji hoče preseči meje, ki jih je Stvarnik položil v njegovo naravo, samega sebe hoče postaviti na oltar, seči hoče "do neba". Pa ne zato, da bi častil "nebo", torej Gospoda, ampak, da bi se zaprl v svet samozadostnosti in napuha.
Ravno jezik napuha – tako škof Jamnik – ločuje človeka od bližnjih in vodi v individualizem in pragmatizem; je destruktiven, dekadenten, ruši, zato je vnaprej obsojen na neuspeh; išče tisto, kar je slabega, negativnega, zato vodi v še večja nasprotja in konflikte; se vedno čuti ogroženega, saj gradi samo na človeški moči in časti; je silno prilagodljiv, ker nima vizije in izvira iz duhovne izpraznjenosti; je odprt za manipulacijo in sam manipulira, ker prihaja iz človeka brez hrbtenice.
Med binkoštno pridigo je msgr. dr. Anton Jamnik poudaril, da »čisto drugačen jezik pa se oblikuje z jeruzalemskim binkoštnim čudežem. Kar se je v Babilonu izgubilo, namreč sposobnost za medsebojno razumevanje, je v Jeruzalemu bilo znova podarjeno. Napuh je ljudi onesposobil, da bi govorili od srca do srca in tako drug drugega zares razumeli. Sveti Duh, duh ljubezni, pa odpira srca, premaga omejenost jezikov«.
Svojo homilijo je škof Jamnik v Šentjerneju nadaljeval z besedami, da Sveti Duh, duh ljubezni, človeka usposablja za jezik, ki skuša vedno graditi; ki odkriva v vsaki stvari tisto kar je dobrega; ki se trudi za dialog in odprtost v vsej raznolikosti pogledov; ki ima vizijo in trajnost saj njegova utemeljenost presega zgolj človeške okvire; ki zna poslušati, razumevati in se izogiba moraliziranja; ki se trudi odpuščati in začenjati znova; ki ustvarja občestvo "enega srca in ene duše" (Prim. Apd 4, 32).
»Naj nas zato še toliko bolj nagovorijo besede iz Apostolskih del: "Množica teh, ki so sprejeli vero, je imela kakor eno srce in eno dušo" (Apd 4,32)« je dejal škof Jamnik in nato spomnil na misel Jurgna Moltmanna, ki je o the besedah zapisal, da je "občestveni Duh Bog med nami. V njem se izvrši zmaga nad ločitvijo človeka od človeka. Zatiranje človeka po človeku preneha. Konča se poniževanje človeka po človeku. Odstranjena je odtujitev človeka od človeka. Iz gospodarjev in sužnjev postanejo bratje... Kjer se zgodi kaj takšnega, tam nastopi nič manj kakor izkustvo Boga samega. Katerega Boga? Boga med nami, občestvenga Boga, Svetega Duha. Tako stopimo iz svoje osamelosti v skupno življenje. Naši strahovi pred drugimi in naše agresije, napadalnosti, postanejo smešne, saj je dovolj vsega za vse. Bog sam je tu za vse."
