Izjava Komisije Pravičnost in mir in Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK ob referendumu o Zakonu o RTV Slovenija

 

Volivke in volivci bomo v nedeljo, 25. septembra 2005, poklicani na volišča, da bomo izrazili svojo voljo za ali proti novemu Zakonu o RTV Slovenija. Ta referendum je izjemnega pomena, saj gre za prihodnost najbolj odmevnega in najvplivnejšega javnega glasila v državi. Dolžnost vsakega državljana je, da gre na referendum in soodgovorno odloči o skupnem dobrem.

Demokratična družba uspeva le takrat, ko imamo državljani dostop do nepristranskih in celostnih informacij o tem, kaj se dogaja v svetu, v katerem živimo in kjer se na osnovi teh informacij lahko odgovorno vključujemo v javno življenje.

S svobodnimi volitvami, z demokratizacijo in s potjo v samostojno državo smo pri nas veliko spremenili. Toda ne povsod enako. Številna javna glasila so kadrovsko in vsebinsko ostala na ravni preteklega režima, ki je bil ideološko nestrpen in je izključeval vse, ki se niso z njim strinjali, tudi Cerkev in verne. Večinoma še niso dovolj sodobna, neodvisna in pluralna, da bi lahko služila kar najširšemu krogu  državljanov vseh političnih prepričanj in svetovnih nazorov.

Ob podpori novemu zakonu o RTV je pomembno vedeti, da mu nasprotujejo nekdanje politične sile iz strahu, da bi nova ureditev RTV ogrozila njihov prevladujoči vpliv nanjo. Predsednika dveh političnih strank, ki sta naslednici organizacij iz komunističnega in socialističnega enoumja, torej časa, ko so mediji v prvi vrsti služili partijski politiki in je bila demokracija prepovedana, sta se pred meseci celo v javnih pismih prepirala, katera od njunih strank ima večji politični in kadrovski vpliv na RTV.

S tem nočemo reči, da se do sedaj RTV ni spreminjala na bolje. RTV Slovenija je v času demokratizacije in osamosvajanja igrala pozitivno vlogo in med najpomembnejšimi glasili je še najbolj pluralna. Pripravila je veliko dobrih oddaj, med njimi tudi nekaj verskih. Vendar bi morala iti še dlje. Trditev, da je prejšnja zakonska ureditev nacionalnemu radiu in televiziji zagotavljala politično neodvisnost in vpliv nepolitične civilne družbe, je neresnična in ji nasprotujejo dejstva.

Katoliška Cerkev, ki je veljala v preteklem komunističnem režimu za najhujšega notranjega sovražnika, je bila tudi pod vlado strank, ki danes nasprotujeta novemu zakonu o RTV, zaradi političnih ali ekonomskih razlogov predmet zasmehovanja, nestrpnosti in ostrega ideološkega nasprotovanja. V številnih polemikah z njenimi stališči so javna glasila uporabljala tudi polresnice, neobjektivne prikaze ali celo izkrivljanje zgodovinskih dejstev, žal so to včasih počeli tudi nekateri uredniki in novinarji na RTV Slovenija. Nacionalna televizija in radio o Cerkvi dostikrat ne poročata dovolj profesionalno ali pa celo izrazito pristransko. Nazoren primer takšnega poročanja je vztrajno prikazovanje pokojnega papeža Janeza Pavla II. in tudi sedanjega papeža Benedikta XVI. kot dveh zadrtih konservativcev, ki se ne zmenita za potrebe ljudi.

V Komisiji Pravičnost in mir in Komisija za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci menimo, da je sedanja zakonska ureditev povzročila zastoj profesionalnosti in avtonomije na RTV Slovenije. Upamo, da bo novi Zakon o RTV prispeval k hitrejši posodobitvi našega najvplivnejšega javnega glasila, da bo odpravil zaostanke v demokratičnosti, pluralnosti in nepristranskosti, da bo prispeval k enakopravni odprtosti do vseh političnih in nazorskih smeri naših državljank in državljanov, pa tudi k smotrnejši rabi denarja, ki ga davkoplačevalci namenjamo za delovanje RTV Slovenija. Slovensko javnost zato pozivamo, naj da RTV priložnost za nadaljnji razvoj in zato novi zakon na referendumu podpre!

 

V Ljubljani,  13. septembra 2005

dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

 

dr. Franc Kramberger, mariborski škof
predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK