Poziv vladi Republike Slovenije, pravosodnim organom Republike Slovenije in slovenski policiji
Razkritje novega množičnega morišča v Slovenski Bistrici zopet odpira rane nerazčiščenih poglavij iz novejše slovenske zgodovine. Gnusni poboji ranjencev, ki so jih odvlekli iz bolnišnic na razna morišča, Rog, Teharje, strelni jarki pri Mariboru, in mnoga druga množična grobišča, kjer ležijo ljudje, pobiti med drugo svetovno vojno, predvsem pa po njej, bodo naša travma, dokler se ne soočimo z vsemi okoliščinami njihove usode, predvsem pa dokler ti zločini in njihovi storilci ne bodo jasno in nedvoumno moralno, pravno in politično obsojeni.
Proti vsem načelom pravne države, človekovim pravicam in proti človekovemu dostojanstvu je dejstvo, da morajo tisoči živeti z občutkom, da se je njim ali njihovim svojcem zgodila krivica, oni pa nimajo možnosti, da bi se resnica razodela, krivica popravila in da bi krivci za svoja dejanja odgovarjali.
Odklanjamo vsako enačenje zahteve po pravici z maščevalnostjo. Prav tako se ne moremo strinjati s tistimi, ki menijo, naj se preteklost preprosto pozabi. Tudi zato ne, ker je živ zgodovinski spomin na zločine in obsodba le-teh eden najboljših načinov, da se kaj podobnega ne ponovi.
Jasno je, da vseh krivic ni mogoče v celoti popraviti. Toda zaradi tega nam niti moralno niti po pravu ni dovoljeno, da ne bi skušali narediti vsaj tisto, kar se narediti da. Glede na to, da so priče mnogih pobojev žive in da celo javna glasila objavljajo imena osumljenih za te zločine, je naravnost nerazumljivo, da pravosodje niti po desetih letih ni storilo, kar je njegova dolžnost. Takšen brezbrižen odnos naše vlade in pravosodnega sistema do zločinov, ki ne zastarajo in so bili v podobnih primerih po vojni v demokratičnem svetu deležni najhujše obsodbe, napeljuje na sum, da se zločini in zločinci zavestno prikrivajo. Ta sum vzbujajo tudi nekatere izjave pravosodnih organov, ki žrtve teh pobojev nedokazano že vnaprej označijo za krivce ali pa govorijo o vsem skupaj kot o pretiravanjih, kjer je težko vedeti, kaj je res in kaj je ustvarila bujna domišljija. Vse to je v kričečem nasprotju z načeli pravne države in nepristranskosti sodstva.
Upravičeno se zgražamo nad množičnimi poboji, ki jih dokazujejo odkrita grobišča po Balkanu, in odobravamo pregon krivcev za te zločine pred sodiščem v Haagu. Toda kakšno tako sodišče bi imelo dovolj dela tudi v Sloveniji. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci zato poziva Vlado Republike Slovenije, pravosodne organe in Slovensko policijo, da opravijo svojo dolžnost do nezastarljivih zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili na slovenskih tleh.
V Ljubljani, 1. oktobra 2001
Dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof,
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci