04. 05. 2006

Igre na srečo so dokaj stara človeška razvada, ki je iz različnih razlogov zelo sporna in ima – tako kot vsaka razvada in zasvojenost – lahko tudi resne družbene posledice. Igralništvo ima med igrami na srečo posebno mesto in je še posebno sporno. Zato je razumljivo, da je večina držav do omenjenega pojava zadržana, da ga ne spodbuja, ampak ga strogo nadzoruje in omejuje, če ga že ne more prepovedati in preprečiti. Žal je Slovenija pred leti igralništvo zelo liberalizirala in je glede liberalnosti na področju igralništva na prvem mestu med evropskimi državami, kar je ena izmed številnih neslavnih slovenskih posebnosti ter kaže na nerazumno etično in socialno brezbrižnost političnih elit, ki so takšno zakonodajo sprejele iz čistega dobičkarstva in brez družbene odgovornosti.

Igralništvo je škodljivo tako socialno in etično kot tudi kulturno, zato so ekonomske koristi sporne. V ZDA, kjer imajo z igralništvom dolgoletne izkušnje, številne raziskave kažejo, da igralniška dejavnost ustvarja bistveno več t. i. posrednih stroškov, kot prinaša koristi: bankroti posameznikov in njihovih družin, reševanje ustvarjenih socialnih problemov, stroški zaposlovanja in drugi stroški delodajalcev zaradi izgube produktivnosti igralcev, razveze, samomori, povečani stroški s preganjanjem kriminala, sojenji in varovanjem premoženja, stroški zdravljenj odvisnikov in njihovih svojcev, stroški zaradi povečanega števila odvisnikov od drog, stroški zaradi negativnih posledic prostitucije in mnogi drugi. Pri nas celovitih analiz o družbenih stroških ni, imamo samo pristranske prikaze ekonomskih koristi in tako ne moremo trditi, da so ekonomske koristi večje kot družbeni stroški.

Zato je bilo nespametno, kratkovidno in neodgovorno, da je Vlada Republike Slovenije jeseni leta 2003 sprejela zakonske spremembe, s katerimi je dodatno liberalizirala igralništvo v Sloveniji ter dovolila kar 45 igralnih salonov. S tem ko so igralni saloni preplavili celotno Slovenijo, se je igralništvo začelo razraščati, nadzor nad njim pa se je zmanjšal. Škodljive posledice nerazumnega pohlepa po lahko pridobljenem dobičku se bodo prej ali slej začele neogibno pojavljati. Nesprejemljivo je, da vlada neke države pri igralništvu ne vidi drugega kakor velike davčne prihodke, niso pa ji mar družbene in etične škodljive posledice le-tega.

Igralništvo zagotovo sodi med dejavnike, ki spreminjajo miselnost in ustvarjajo okolje, ki oblikuje mlade ter jih navaja k drugačnemu pogledu na vrednost dela, študija, osebnega razvoja; vzgaja jih k sebičnosti in onemogoča zanimanje za njihovo dejavno sooblikovanje družbe. Hazard posameznika usmerja k lahkotnemu življenju z mislijo le na lastno udobje in na hitri zaslužek. Igralnice gradijo na psihološkem profilu igralca in skušajo zadovoljiti njegove osnovne oblike doživljanja igre (tekmovalnost, sreča, usoda, istovetenje s spektakli, adrenalin in opojnost). Zato se pri nas vse bolj razvija ameriški tip igralništva, ki je namenjen široki populaciji in hoče sodobnemu človeku igralništvo ponuditi kot nov način preživljanja prostega časa, hkrati pa pridobiti kar največ denarja. Neetičnost se kaže tudi v tem, da igralnice dobičke kujejo na račun zasvojenih igralcev, ki jih medicina šteje med klasične bolnike.

Igralništvo postaja ne samo nov način zabave, temveč tudi nov način razmišljanja, kako s pomočjo sreče priti do denarja in moči. Med vrednotami, ki se na račun tega izgubljajo, so tudi odnos do dela, odgovornost za skupnost, solidarnost in sodelovanje.

Vprašanje dobičkov in izgub igralništva se je začelo na novo postavljati, ko so sredstva javnega obveščanja poročala, da se Vlada Republike Slovenije z Američani dogovarja o gradnji največje igralniškega in zabaviščnega centra v Evropi, ki naj bi ga po vzorcu Las Vegasa zgradili v povezavi s HIT-om v bližini Nove Gorice. Z investicijo naj bi zagotovili številna nova delovna mesta ter povečali prilive v državno in lokalne blagajne. Toda tudi v tem primeru ni dovolj imeti pred očmi samo morebitnih velikih zaslužkov in davčnih prilivov, temveč je treba natančno preveriti vse druge posledice, ki bi utegnile ne samo izničiti zaslužke in dobičke, ampak prizadejati še druge oblike škode.

Pri tem se tudi ne smemo izgovarjati na dejstvo, da bi bil igralniški center zgrajen ob meji in da bo velika večina igralcev iz tujine. Kot ljudje in kristjani ne moremo sprejeti izgovora, da pobiramo dobiček od tujcev, ki bodo nosili negativne posledice.

Na Goriškem že sedaj deluje naša največja igralnica in z vsemi posledicami te dejavnosti širša slovenska javnost ni bila seznanjena. Če pa naj bi se na Goriškem število obiskovalcev igralnice povečalo iz dosedanjih 1,5 milijona obiskovalcev letno na 3,1 milijon, je povsem utemeljeno pričakovati tudi močno povečan obseg spremljajočih škodljivih in kriminalnih dejavnosti, ki so pogost sopotnik igralniške dejavnosti, na primer preprodaja drog, prostitucija in pranje denarja.

Zaskrbljenost utemeljujejo nekateri podatki: v Novi Gorici se je število iskalcev pomoči zaradi uporabe prepovedanih drog od leta 2002 do 2004 podvojilo. Nova Gorica po številu odvisnikov od drog sodi na prvo mesto v Sloveniji. Dodatno skrb zbuja tudi dejstvo, da so cene nekaterih drog na Goriškem med najnižjimi v Evropi. Tako predstavlja Slovenija odličen trg za tovrstna kriminalna dejanja in nevarno okolje za vzgojo otrok. Tudi podatki o drugih oblikah kriminalitete (npr. prostitucija) so zaskrbljujoči.

Igralništvo ni poštena in etično načelno nesporna gospodarska dejavnost, česar tudi očarljiva vzporedna ponudba (wellness, zabavišča, gostinska ponudba, kongresni centri) ne more prikriti ali nadomestiti. V tem smislu je poučno, da je Evropsko sodišče v nedavnem sporu med nemškima podjetnikoma, ki sta hotela v Veliki Britaniji postaviti svojo igralnico, in Veliko Britanijo, ki tega ni dovolila, Veliki Britaniji priznalo splošne moralne razloge za omejevanje igralništva. Visoko tveganje za goljufije in druga kazniva dejanja, škodljive družbene in individualne posledice zaradi spodbujanja k zapravljanju so tisti spremljajoči pojavi, zaradi katerih omejevanja igralnic ni mogoče imeti za nedovoljeno omejevanje gospodarske pobude. Sodišče je razsodilo, da je Anglija upravičena, da z zavrnitvijo igralništva zaščiti druge interese.

Zato je nujno potrebno, da se pred napovedano veliko širitvijo igralniške dejavnosti začne široka javna razprava, ki naj osvetli vse plati igralništva. Potrebne so interdisciplinarne raziskave, ki ne bodo preučevale samo morebitnih ekonomskih dobičkov, ampak tudi zelo verjetne etično, vzgojno in socialno škodljive stranske pojave, ki utegnejo daljnosežno izničiti tudi gospodarski dobiček. Naloga Vlade in Državnega zbora ter vseh drugih državnih in lokalnih oblasti je, da etično in socialno odgovorno pravilno ocenijo dobičke in izgube igralništva. Igralništvo zahteva, da se nad njim vzpostavi učinkovit nadzor in izvršuje jasna omejevalna politika.

Komisija pravičnost in mir se zaradi mnogih že sedaj vidnih in predvidljivih škodljivih posledic pridružuje tistemu delu slovenske javnosti, ki zastavlja državi in njeni vladi resna vprašanja o smiselnosti in razumnosti spodbujanja igralniške dejavnosti pri nas.

Komisija pravičnost in mir meni, da ni primerno, da bi država Slovenija znižala davke za igralniško dejavnost, saj bi to nezadržno pomenilo širjenje igralništva na račun temeljnih vrednot.

msgr. dr. Anton Stres
Celjski škof