Pridiga škofa Petra Štumpfa v soboški stolnici pri božični dnevni sveti maši

25.12.2022 Murska Sobota Božič, Škofija Murska Sobota

Zaradi svoje preprostosti in skromnosti je Jezus Knez miru.

Kdaj se je Jezus točno rodil, ne vemo. Evangeliji nam nič ne povedo ne o letu in ne o dnevu, temveč samo o Betlehemu kot kraju njegovega rojstva. Zakaj potem praznik Jezusovega rojstva ali božič praznujemo 25. decembra? Prvi kristjani 25. decembra v času rimskega imperija niso hoteli praznovati zimskega Sončevega obrata, oziroma Sončevega rojstva. Proti koncu decembra se namreč dnevi pričnejo daljšati, in med nami je vse več svetlobe. Poganski praznik so zato zamenjali s praznikom Jezusovega rojstva. 

Jezus je prava luč, ki razsvetljuje temine tega sveta. Ne gre za temo večera ali noči, ampak za temo človeštva. To je tema obupa, trpljenja, osamljenosti, sovraštva, zaničevanja, obtoževanja…In ta tema se rada priplazi v naša srca, ki zaradi nje postajajo izmučena in obtežena z mnogimi skrbmi. V tej temi nam begajo misli, v nas se poraja strah, kaj bo z nami, ljudje se močno bojimo drug drugega, ker mislimo na vse sorte neprijaznosti in ogroženosti. 

Nekateri starejši ste doživeli drugo svetovno vojno, nekateri tudi preganjanje zaradi vere po vojni. Hčerka nekdanjega ruskega diktatorja Josipa Stalina, Svetlana Stalin, ki je umrla leta 2011, torej pred 11. leti, se je spreobrnila v krščanstvo. O svojem očetu Stalinu je z žalostjo dejala: »Grozljivo divjaštvo mojega očeta in nečlovečnost njegove partije, ki jo je vodil toliko let, imata en sam razlog: zapustil je Jezusa in zavrgel njegov evangelij.« Podobno se sedaj dogaja v mnogih deželah po svetu. Zavrgle so Jezusa in njegov evangelij in tako pomenijo svetovno grožnjo nemira in vojne. Smo v času velikega nemira, ki pomeni takšno duhovno in moralno stanje, ki ni od Boga. 

Nihče drug se takšni grozni temi nemira ne more upreti kot samo Bog, ki prinaša v to temo svojo luč, ki ne ugasne. In to luč je Bog prižgal z rojstvom svojega Sina v Betlehemu. Prižgal jo je, da ljudje ne bi več živeli in hodili v tej hudodelski temi. Med nas je prišel kot nebogljen otročiček, da bi nas povabil k preprostosti in skromnosti.

Veliko luči je v teh tednih prižganih po mestih in vaseh. Vabijo ljudi na božične sejme in nakupovanja. Na teh mestih ne bomo srečali preprostosti in ponižnosti. Po šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah ne sme biti Jezusovih jaslic. To je strogo prepovedano. Lahko pa so tam vse sorte dedki mrazi, božički, jelenčki, rudolfi, snežne vile in še kakšni človeški umotvori. 

To je bogokletje nad rojstvom Božjega Sina. Skupino otrok na Hrvaškem je to tako zmotilo, da so letos zapeli pesem: Vrnite nam majhnega Jezusa. Otroci vedo, da so jim zabavljači, trgovci in nakupovalci ukradli Jezusa, in bi ga zato radi nazaj. Radi bi praznovali Jezusovo rojstvo, ne pa praznik mnogih luči na ulicah in trgovinah. 

Otroci zaradi čistega srca dobro vedo, kaj je prava luč, ki razveseljuje vsakega človeka. To je Jezus, ki prihaja s svojo lučjo in trka na vsako srce, da vanj posveti, prežene temo in prinese svoj mir. 

K božični sveti maši smo prišli tudi po svoj mir. Jezus nam ga z veseljem daje, in nas opogumlja, da ga ohranjamo in negujemo. Jezus je bil preprost in skromen ob rojstvu, pri svojem javnem delovanju, na križu in tudi po svojem vstajenju od mrtvih. Tak ostaja tudi v nebesih, čeprav živi v veličastju svoje slave. Tudi pri vsaki sveti maši prihaja med nas na oltar preprosto in skromno: pod podobo kruha in vina., in to bo ostal za vedno. 

Kdor bo zaradi njega hotel biti preprost in skromen, ga Jezus ne bo nikdar zapustil. Znamenje te njegove bližine so pomirjena srca ljudi.

Tudi pri vas doma je lahko lepo samo, če ste med seboj pomirjeni, dobri, vljudni, potrpežljivi. Ni vedno lahko. Včasih je potrebno veliko napora za pomirjenost v sebi. Vendar če Jezusu dovolimo, da je z nami, potem nam tudi pomaga k pomirjenosti. 

Zmeraj bo sporočilo angelov v sveti noči zagotovilo prave poti do miru: Samo tisti, ki so Bogu po volji, so delavci za mir (prim. Lk 2, 14). Oni vedo, zakaj je prišel Odrešenik – da nam podari svoj mir. Božjega miru ne morejo obdržati zase, ampak ga dajejo tudi drugim. Ti delavci za mir so naše upanje. Prvi med njimi je papež Frančišek; prosi nas, da ga z molitvijo podpiramo, in vabi, da z njim sodelujemo. 

Pred nami je leto 2023. Ne vemo, kakšno bo, in dobro je tako. Tudi to leto prihaja iz Božjih rok - z namenom: biti z Jezusom in Marijo in biti drug z drugim – v miru. V tem je vse, kar potrebujemo. 

Naj bo novo leto vsakodnevno okušanje tega blagodejnega miru.

 

Msgr. dr. Peter Štumpf,
soboški škof in
podpredsednik SŠK