Dragi bratje frančiškani, spoštovani prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda zdravnik primarij Janez Zajec, dragi bratje in sestre v Kristusu. 

Zbrali smo se v cerkvi sv. Cirila in Metoda, v kateri bomo primariju Zajcu podelili odličje sv. Cirila in Metoda, in to ob godu Lurške Matere Božje, ko obhajamo Svetovni dan bolnikov, za katere je dr. Zajec v svojem zdravniškem poslanstvu na poseben način skrbel.

Meseca maja leta 1992 je sv. papež Janez Pavel II. predsedniku Papeškega sveta za pastoralo zdravstvenih delavcev kardinalu Fiorenzu Angeliniju poslal pismo s pobudo za ustanovitev Svetovnega dneva bolnikov. Tako letos obhajamo že 30. svetovni dan bolnikov, ki mu je papež Frančišek letos dan naslov: »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče« (Lk 6,36). V dopolnitvi naslova je tudi povedal, kakšno naj bi to usmiljenje bilo: Postaviti se na pot ljubezni poleg tistega, ki trpi.

Za okvir Svetovnega dneva bolnikov je bil izbran god Lurške Matere Božje. Marija se je v Lurdu prvič prikazala na današnji dan leta 1858. Vidkinjo Bernardko je povabila, naj petnajst dni prihaja k votlini. Bernardka je doživljala nasprotovanje domačih, odklonilni odnos lurškega župnika in strogo nastopanje svetnih oblasti. Kljub temu je hodila k votlini in zvesto izpolnjevala vse, kar ji je Gospa naročila, čeprav tega ni vedno razumela in je večkrat potrebovala dodatnih pojasnil, da je mogla izpolniti Marijina naročila. 

Na tistem kraju je naš Bog, ki je Oče, še enkrat pokazal, kaj pravzaprav pomeni, da njegove misli niso naše misli in njegova pota niso naša pota (prim. Iz 55,8). Do Marijinih prikazanj in naročil je votlina služila svinjskim pastirjem, da so v njej svoje črede zavarovali pred vremenskimi neprilikami. Bog pa je kraj spremenil v prostor molitve, v prostor prošenj in zahval.

Danes, ko doživljamo vedno večjo specializacijo na vseh področjih, bi lahko rekli, da se je Božja pot v Lurdu specializirala za sprejemanje bolnikov. Lurd je od 11. februarja 1858 zrastel v svetovno romarsko svetišče bolnikov. Vsako leto tja poroma približno šest milijonov romarjev, med njimi pa je več kot 60.000 bolnikov in invalidov.

Zato je nadvse primerno, da svetovni dan bolnikov obhajamo na obletnico prvega prikazovanja. Ob tem smo tudi mi povabljeni, da po Jezusovem zgledu premislimo, kakšen je naš odnos do odrinjenih in pomoči potrebnih. Papež Frančišek je v pismu za današnji dan napisal, da moramo biti usmiljeni kot Oče. »Usmiljenje je pravzaprav najodličnejše Božje ime, ki njegove narave ne izraža na način priložnostnega občutka, ampak kot moč, ki je navzoča v vsem, kar dela. In ta moč je obenem nežnost.«

Morda imamo včasih težavo, da Božje usmiljenje ostaja nekam neoprijemljivo, kot da ga doživljamo samo v zakramentalnem dogajanju, v katerem se srečujeta greh in milost, in milost v usmiljenju izbriše greh. Vendar nam je Oče poslal Sina, Besedo, ki je postala človek. V njem nam je pokazal, kako se mora tudi usmiljenje inkarnirati; iz besed mora postati dejanje, teorija se mora spremeniti v prakso. »Največja priča Očetove usmiljene ljubezni do bolnikov je njegov edinorojeni Sin. Kolikokrat nam evangeliji pripovedujejo o Jezusovim srečanjih z ljudmi, ki trpijo za različnimi boleznimi! Jezus je 'hodil po vsej Galileji. Učil je po njihovih shodnicah in oznanjal evangelij kraljestva. Ozdravljal je vsakovrstne bolezni in vsakovrstne slabosti med ljudstvom',« (Mt 4,23) pravi papež Frančišek.

Tudi v današnjem evangeljskem odlomku smo srečali Jezusa, ki je usmiljen in ozdravlja. Iz Jezusovega zgleda vidimo, da skrb za bolnika zahteva celega človeka. K bolnemu človeku ne moreš pristopiti samo s polovičnim srcem in raztresenimi mislimi. Tak človek je že tako prikrajšan za stike z ljudmi, za svobodo odločanja in gibanja. Hrepeni po bližini in se nasičuje z naklonjenostjo tistih, ki so ob njem, pa ne samo ob njem, ampak čuti, da so zanj, da je zanje on pomemben.

Ob Jezusu je množica. Vendar je Jezus obsedenca vzel od množice stran – zanj ni bil številka za statistiko, zanj je bil človek, v katerega je Oče položil svojo podobo, zanj je bil to Božji otrok. Zato se je Jezus sklonil čisto do tega človeka. Prav kakor nas spodbuja papež Frančišek, da se moramo dotakniti človekovega mesa, ko delamo dobro; da dobrih del ne smemo »metati« od daleč, ampak jih moramo položiti na dlan, na telo, v srce človeka, ki jih potrebuje. Njegova osamljenost bo takoj postala manjša, doživel bo sprejetost in priznanje svojega človeškega dostojanstva.

V Jezusu Kristusu je Bog prišel med svoje ljudstvo, da bi ga odrešil. Današnjemu prejemniku odličja sv. Cirila in Metoda pa bi se rad zahvalil, ker je na vseh področjih svojega osebnega in poklicnega delovanja svoje znanje in vero postavljal v službo pomoči potrebnih. Ko je bil državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, je storil vse, da je Bog prišel tudi v bolnišnice. Ne samo po duhovnikih in delivcih obhajila, ampak da je Bog v bolnišnicah dobil prostor. V času njegovega delovanja na ministrstvu je veliko bolnišnic dobilo kapelo, s tem pa prostor molitve, češčenja in daritve svete maše, v katerega so se zatekali tako bolniki kakor tudi bolnišnično osebje. Dr. Zajec, v imenu bolnikov in v imenu Slovenske škofovske konference se vam za to iskreno zahvaljujem. Več bomo slišali v utemeljitvi odličja od koncu svete maše. Tudi vsi mi storimo vse, kar je v naši moči, da bo manj bolnikov osamljenih, odrinjenih ali celo zapuščenih. Prav bi bilo, da bi v vsakdanjem vrvežu in hitenju po Jezusovem zgledu tudi mi nekoga, ki nas potrebuje, za nekaj trenutkov vzeli od množice stran in se posvetili samo njemu, da bo deležen usmiljenja in sočutja našega srca.

Naj to razmišljanje končam z besedami papeža Frančiška v poslanici za svetovni dan bolnikov: »Dragi bratje in sestre, priprošnji Marije, ki je zdravje bolnikov, izročam vse bolnike in njihove družine. Združeni s Kristusom, ki nosi na sebi vse bolečine sveta, naj najdejo smisel, tolažbo in zaupanje. Molim za vse zdravstvene delavce, da bi bogati v usmiljenju bolnikom skupaj s primernim zdravljenjem nudili tudi svojo bratsko bližino.«

Sveta Lurška Mati Božja, prosi za nas!

Msgr. Stanislav Zore,
ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK