Spoštovani gospe in gospodje, gospod predsednik in vsi predstavniki oblasti Republike Slovenije, cenjeni gostje in ekscelence veleposlaniki, bratje in sestre.
Šestindvajseti december je dan, ko smo Slovenci leta 1990 na plebiscitu izrazili svojo željo in voljo, da razglasimo svojo suverenost in samostojnost ter ustanovimo in uredimo lastno državo. Petindvajseti junij pa je dan, ko je Skupščina Republike Slovenije leta 1991 dejansko sprejela in razglasila Deklaracijo o suverenosti in samostojnosti Republike Slovenije. Šestindvajseti december je torej na poseben način praznik celega naroda, petindvajseti junij pa je na poseben način praznik Skupščine Republike Slovenije, danes Državnega zbora in Vlade Republike Slovenije.
Pripadniki Cerkve si kot državljani Republike Slovenije štejemo v čast, da nocoj, na vigilijo pred jutrišnjim državnim praznikom, lahko gostimo tudi najbolj odlične predstavnike državnih oblasti in predstavnike diplomatskega zbora RS. Vsem takratnim državnim oblastem, izpred trideset let, iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za pogumno ustanovitev in razglasitev samostojne in suverene države, vsem naslednjim in sedanjim državnim oblastem pa iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za uspešno vodenje in upravljanje države. Sedanjim državnim oblastem pa naj velja še posebna čestitka in zahvala tudi za njihovo uspešno in zanesljivo delo, ki so ga skupaj z zdravstveno stroko opravili in ga še opravljajo v času korone.
Apostol Pavel, državljan slavnega rimskega cesarstva (Apd 22,25), piše Rimljanom, prebivalcem prestolnice cesarstva, ki je tedaj bilo še pogansko, in po njih seveda vsemu rimskemu cesarstvu: 'Vsak človek naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga, in te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo!' (Rim 13,1-2). In dodaja: 'Dajajte vsem, kar ste dolžni: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbino, strah, komur strah, čast, komur čast' (Rim 13,7).
Apostol torej našteva štiri vsakdanje reči: davek in pristojbino, strah in čast. In vsi brez težav hitro začutimo, kako daleč smo od navodil in naročil, ki jih je apostol Pavel davno dajal svojim rojakom rimskim državljanom. Današnji dan pa seveda ni primeren, da bi govorili o davkih in pristojbinah in strahovih, je pa zelo primeren, da spregovorimo o četrtem in zadnjem naročilu: Dajajte čast, komur pripada čast!
Tako piše namreč že Mojzes v svoji postavi: 'Kneza svojega ljudstva ne preklinjaj!' (2 Mz 22,27). In modri kralj Salomon v Pridigarju: 'Niti v svojih mislih ne preklinjaj kralja!' (Prd 10,20). Gospod sam pa po besedah psalmista brani svoje maziljence: 'Ne dotikajte se mojih maziljencev in mojim prerokom ne delajte nič hudega!' (Ps 105,15). Pisec pisma Hebrejcem naroča: 'Zaupajte svojim voditeljem in jih ubogajte; oni namreč bdijo nad vašimi dušami kot tisti, ki bodo dajali odgovor; da bodo to delali z veseljem in ne bodo vzdihovali; to vam namreč ne bo koristilo!' (Heb 13,17).
Vsem je dobro znana evangeljska druga največja zapoved: 'Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!' Vendar je to samo drugi del vrstice, ki se pri Mojzesu v celoti glasi: 'Ne bodi maščevalen in zamerljiv nasproti sinovom svojega ljudstva, ampak ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Jaz sem Gospod!' (3 Mz 19,18). Zalo pomemben je torej tudi prvi del: 'Ne bodi maščevalen in zamerljiv nasproti sinovom svojega ljudstva!'
Ko pa poslušamo ali beremo naša poročila in naše razprave, ni težko ugotoviti, koliko sovražnosti in napadalnosti, gneva in gnusa, žolča in strupa, zamerljivosti in maščevalnosti nosimo v svojih srcih, jih izlivamo na vse strani in v njih utapljamo drug drugega! Grozljivo je, s kakšno lahkoto toliko naših sredstev obveščanja nalaga polena na grmado in priliva olja na ogenj, ki že dolgo uhaja izpod nadzora! Kralj Salomon pravi: 'Kdor stepa smetano, naredi maslo, kdor tepe po nosu, pretoči kri, kdor tepe po obrazu, povzroči spor!' (Prg 30,33). Arabci imajo pregovor: 'Človeški sinovi kaznujejo dejanja, Alah kaznuje namene!' In naš pregovor: 'Greh se od neba odbije!'
Na seznamu dvanajstih prekletstev, ki se nahaja v Peti Mojzesovi knjigi, je na desetem mestu ta primer: 'Preklet, kdor svojega bližnjega ubije na skrivnem! In vse ljudstvo naj reče: Amen!' (5 Mz 27,24). Judovska razlaga v Targum Jonatan piše: 'To prekletstvo ubijanja na skrivnem se nanaša na obrekovalca, ki dejansko ubija na skrivnem! (Teluškin, stran 69). Naš pregovor pravi: 'Z mečem ubija junak, obrekljivec z besedo!' Knjiga Razodetja razlaga: 'Duše umorjenih z mečem počivajo v nebesih pod oltarjem' (Raz 6,9). – Duše umorjenih z besedo pa se kot živi mrliči potikajo med nami – in ni jih tako malo!
Rimski upravitelj Fest je Pavlovim tožiteljem v Jeruzalemu odgovoril, 'da Rimljani nimajo navade, da bi kakega človeka izročali, preden se obtoženec sooči s tožitelji in dobi priložnost, da se brani pred obtožbo' (Apd 25,16). Smatram torej, da tudi v sodobni razsvetljeni in napredni družbi ne bi smeli imeti navade, da bi kakega človeka izročali medijskemu linču, preden se obtoženec sooči s tožiteljem in dobi priložnost, da se brani pred obtožbo. In če se obtožba izkaže za zlohotno in krivično, pade višina kazni, ki bi sicer zadela obtoženca, na ramena tožitelja! (5 Mz 19,18-21). 'Greh se od neba odbije!' pravi naš pregovor. Resničnost storjenega in pravičnost razsojenega ter varna svetost vsake osebe so edini trden temelj vsake družbe. 'Kar kdo seje, to bo tudi žel' (Gal 6,7). 'Tisti, ki sejejo veter, bodo želi vihar!' (Oz 8,7).
Deklaracija človekovih pravic namreč priznava med drugim tudi načelo: 'Vsakdo, ki je obtožen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolžnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse možnosti, potrebne za njegovo obrambo' (Člen 11.1). Kršitve Deklaracije človekovih pravic veljajo za najhujše možne zločine. Premalo se spominjamo evangeljskega pravila: 'S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo odmerilo!' (Mt 7,2). 'Resnica vas bo osvobodila!' (Jn 8,32).
Zato bi kot državljan RS vsem navzočim in vsem odsotnim predstavnikom oblasti rad izrazil svoje iskreno spoštovanje in občudovanje in zahvalo za vašo ponižnost in potrpežljivost, s katero prenašate vsakodnevne žalitve in sramotitve, podtikanja in sumničenja, zlobne domneve in ugibanja, laži in klevete, ki se dan za dnem zgrinjajo nad vas in proti vam in brezobzirno rušijo vaš ugled in vaše dobro ime, do katerega ima pravico vsak človek, koliko bolj pa vsi odlični izvoljenci in predstavniki ljudstva!
Za osmerimi evangeljskimi blagri stoji še deveti, ki je še posebej namenjen vsakokratnim navzočim poslušalcem: 'Blagor vam, kadar vas bodo zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite se in se radujte, kajti vaše plačilo je veliko!' (Mt 5,11-12). Čestitam dan državnosti in voščim z besedami apostola: 'Poklicani ste k svobodi, bratje, samo da vam svoboda ne bo pretveza za samoljubje, marveč drug drugemu služite z ljubeznijo!' (Gal 5,13).
Msgr. dr. Jurij Bizjak
Koprski škof
