Novi škofje, ki so bili posvečeni v zadnjem letu, so se v ponedeljek, 19. septembra 2022, srečali s papežem Frančiškom. Neformalno srečanje je bilo prepleteno s pričevanji, predlogi in spodbudami, naj služijo revnim in se »učijo«, kako biti pastirji, s katerimi izzivi se soočiti in v katera področja vlagati.
Približno dvesto novih škofov spada v drugo skupino udeležencev tečaja, ki sta ga od 12. do 19. septembra na papeškem ateneju Regina Apostolorum organizirala dikasterija za škofe in vzhodne Cerkve. Srečanje je bilo zasebne narave, da bi se tako dalo prostor svobodnemu pogovoru med papežem in škofi, med katerimi sta bila tudi slovenska škofa Maksimilijan Matjaž in Andrej Saje.
Skrb za zadnje
Za prvo skupino škofov je tečaj, ki se organizira že od leta 2000, potekal od 1. do 8. septembra in se začel z mašo, ki jo je daroval državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Letošnja tema je bila »Oznanjevanje evangelija v spreminjajočih se časih in po pandemiji: služba škofa«. Tudi srečanje s prvo skupino sto petinpetdesetih škofov se je odvijalo v sproščenem in zaupnem pogovoru s svetim očetom. Kot je povedal pomožni škof v São Paulu monsinjor Angelo Ademir Mezzari, jih je papež sprejel s pozivom, naj ne pozabijo biti blizu revnim ter se zavedajo, da je vse med seboj povezano in da vse na tem planetu potrebuje skrbno pomoč. Avdienca je potekala kakšno uro, škofje pa so bili povabljeni povedati svoje izkušnje, predloge in prošnje.
Sinodalno ozračje
Tudi včerajšnje srečanje s papežem je potekalo v sinodalnem ozračju, kot ga je opisal brazilski škof Maurício da Silva Jardim, ki bo 23. oktobra prevzel vodenje škofije Rondonópolis-Guiratinga. Sinodalnost je zaznamovala tudi ves teden formacije na ateneju Regina Apostolorum. Predavatelji so o izbranih tematikah razmišljali v luči nauka papeža Frančiška, zatem pa dali priložnost udeležencem, da izrazijo svoja mnenja in prepričanja, zastavijo vprašanja in izpostavijo konkretne probleme, kot so lakota, nasilje, socialna neenakost, migracije, politična in zdravstvena kriza, etika. Brazilski škofje – v zadnjem letu jih je bilo na novo posvečenih devetnajst – so pozornost usmerili na velike problematike, ki so povezane z Amazonijo, kot so na primer pretirane rudarske dejavnosti, izkoriščanje naravnih virov in nezakonito krčenje gozdov.
Izzivi in smernice
V ospredju tečaja je bila poglobitev nekaterih papeških dokumentov, in sicer Amoris laetitia, Fratelli tutti in Laudato si’. Razpravljalo se je o pomembnih poudarkih Frančiškovega pontifikata, ko so družina, univerzalno bratstvo in vlaganje v celostni človeški razvoj. Kot je dejal škof Jardim, je to bila priložnost za skupno hojo na različnih področjih, pri čemer so škofje bili spodbujeni, naj bodo »pastirji ljudstva«, ponujene pa so jim bile smernice za delovanje v škofijah v skladu z »načelom Cerkve, ki je misijonarska, sinodalna, v občestvu in soudeležena«.
Škofje iz misijonskih dežel
V soboto, 17. septembra, pa se je s papežem srečala še ena skupina škofov, ki pa delujejo na misijonskih ozemljih. Tudi ti so se v Rimu udeležili seminarja, ki jih je zanje organiziral Dikasterij za evangelizacijo. Sveti oče jih je med zasebno avdienco spodbudil, naj živijo bližino pastirjev in ne pozabijo na vernike. Apostolski vikar v Varoniju v Venezueli Gonzalo Ontiveros je dejal, da so škofje imeli priložnost s papežem podeliti svoje izkušnje pri misijonarskem delu. Sveti oče je izpostavil pomembnost molitve v škofovski službi, kajti škof, ki ne moli, se oddalji od Boga in otopi. Spodbudil je k večji edinosti med škofi, ki so »bratje v škofovstvu«, ter k tesnejši povezanosti z duhovniki, sodelavci in župnijsko skupnostjo. »Odgovori jim. Pokliči jih. Podi pozoren na njihove potrebe,« je dejal papež in med drugih poudaril, naj se odmaknejo od »obsedenosti s protagonizmom in avtoreferencialnostjo« in od »prozelitizma, ki je nekaj drugega od evangelizacije« – to pa naj uresničujejo v Jezusovem slogu.
