V Tednu Univerze v Ljubljani so v sredo, 7. decembra 2016, na Teološki fakulteti predstavili znanstveno-raziskovalne dosežke oziroma publikacije, ki so jih izšle v zadnjem letu v zbirki fakultetne založbe. Teološka fakulteta, ena od petih ustanoviteljic najstarejše slovenske univerze, namreč slovi po bogati založniški dejavnosti. Vsako leto v Zbirkah založbe TF in tudi v tujini, kot je v uvodu povedala prodekanja Mateja Pevec Rozman, profesorji in raziskovalci izdajo več deset knjig s področja teologije in drugih humanističnih in družboslovnih znanosti. Publicirana nova znanja in znanstvene ugotovitve so v prvi vrsti namenjene slušateljem fakultete, s predstavitvijo na tiskovni konferenci pa želijo, da dosežejo tudi širši krog bralcev. Letošnja predstavitev publikacij je bila nekaj posebnega, saj so prvič javnosti predstavili ročno prepisano Sveto pismo, izjemen dosežek študentke Teološke fakultete Lucije Rožman.,Dekan Petkovšek: »Teologija skuša iti nazaj, k izvoru besede. Od mnogih besed k temeljni Besedi."
Da dogodek ni le tiskovna konferenca za predstavitev knjig, ampak slavnostni dogodek, "ko se spomnimo ustanovitve Univerze", je dejal dekan Robert Petkovšek in spomnil, da je študij teologije na Slovenskem živel že tri stoletja pred ustanovitvijo Univrze, od leta 1619 naprej. Pohvalil je izbiro naslova dogodka Z besedami k Besedi , saj, kot je dejal dekan, so že stari Grki dejali, da je beseda vladar, razumeli so, kako pomembno vlogo in moč ima beseda: lahko nekoga obsodi na smrt, lahko nekoga reši v življenje. Navedel je Georga Orwella, enega največjih duhov prejšnjega stoletja, ki je leta 1946 zapisal: "Priznati je treba, da je sodobni politični kaos povezan z zlomom jezika." Po besedah dekana Petkovška iz tega vidimo dva pristopa k besedi: "Na eni strani beseda, s katero hočemo obvladovati zunanji svet, si ga podrediti, po drugi strani pa beseda, ki je orientacija, nekakšen kompas, ki pomaga pravilno zajeti eksistenco. Beseda, ki je kot vodnjak, iz katerega se lahko napajam, kot seme, iz katerega lahko nekaj zraste. In v tem prostoru, ki je kot ugotavlja Orwell besedno zmeden, česar posledica je tudi določen kaos, ima teologija pomembno, nenadomestljivo vlogo. V tem prostoru in času poskuša teologija iti nazaj, k izvoru besede. od mnogih besed k temeljni Besedi, iz katere človek dobiva smisel in pravo usmeritev." Dekan je dodal, da je teologija nekakšno "humanistično rudarstvo", ki koplje nazaj k temeljem: "Da bi kulturi dala močnejše temelje."
Ob ročnem prepisu Svetega pisma Lucije Rožman je dekan fakultete povedal spomin izpred nekaj let, ko je nekaj časa preživel v Farfi, italijanskem srednjeveškem samostanu. V samostanu je preživel nekaj časa tudi Karel Veliki, predno je za božič leta 799 odšel v Rim na kronanje. Menihi so profesorju Petkovšku pokazali ročno prepisano Sveto pismo iz srednjega veka, v katerem je prepisovalec na prvi strani narisal sebe kot mladeniča, na koncu prepisa pa kot ostarelega človeka. "To ne pomeni, da je prepisoval celo življenje, ampak je to prispodoba, nekakšna metafora za zorenje: skozi Božjo besedo človek raste, zori. To je namen Božje besede in tudi namen študija teologije."
Dekan Petkovšek je povedal, da sta se v tem srednjeveškem samostanu ustavila brata Guttemberg in ponudila opatu iznajdbo tiska, ki bi olajšala meniško delo prepisovanja Svetega pisma. Opat je njuno ponudbo zavrnil, češ da to ni za njihov samostan, ker bistvo besede je labor. "Se pravi, da ti z besedo živiš, da beseda v tebi raste, da vanjo vložiš tudi neki trud. In da te beseda spremeni," je dejal Petkovšek in pristavil, da sta brata Guttemberg iz Farfe odšla na Nemško, tam ustanovila prvo tiskarno - ta čas imenujemo Guttembergova galaksija, čas tiska, čas, ki prinese drugačno dojemnje besede. "Tudi ob tem, ko bo Lucija Rožman predstavila svoj labor, želim, da bi teologijo razumeli kot rast ob besedi, rast skozi besedo," je sklenil Petkovšek.
Osemnajst novih publikacij predavateljev in raziskovalcev Teološke fakultete
Predavatelji in strokovni sodelavci so v štirih kategorijah predstavili 18 publikacij: znanstvene knjige, priročnike, monografije, izdane v tujini in tri znanstvene revije (Bogoslovni vestnik, Edinost in dialog ter Acta Ecclesiastica Sloveniae).
