Slovenska karitas ob številnih krizah po svetu na svetovni humanitarni dan poziva h globalni socialni in okoljski pravičnosti, solidarnosti in odgovornosti za naš skupni dom. Prav epidemija je pokazala, da smo neločljivo povezani med državami in kontinenti. Vsaka večja kriza ali neodgovorno ravnanje kjerkoli na svetu vpliva na vse nas. Samo z odgovornim ravnanjem, sodelovanjem in odpravljanjem zaostankov v razvoju in socialni blaginji lahko obstanemo na tem planetu. V letošnjem letu je poudarek humanitarnega dneva na podnebnih spremembah, v teh dneh pa ne moremo mimo potresa na Haitiju in dogajanja v Afganistanu.  

Slovenska karitas se na svetovni humanitarni dan, ki ga obeležujemo 19. avgusta, najprej želi pokloniti vsem humanitarnim in zdravstvenim delavcem, ki pomagajo skupnostim po svetu v izjemno težkih razmerah in ob tem tvegajo tudi svoja življenja. Med njimi je na tisoče sodelavcev mednarodne mreže Caritas Internationalis iz 162 nacionalnih organizacij, ki pomagajo v večina držav sveta. Leto 2021 zaznamujejo številne kompleksne krize, tako tiste, ki jih povzroča človek, kot tudi naravne nesreče, mnoge povezane s podnebnimi spremembami. Za rešitev teh kriz potrebujemo večjo globalno odgovornost in pravičnost ter solidarnost. Slovenska karitas je ob podpori darovalcev iz Slovenije solidarna ob večjih krizah z zbranimi sredstvi v dobrodelnih akcijah. Pomaga tudi s humanitarnimi projekti, ki jih sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve RS, v leti 2021 do 2023 v sklopu strateškega partnerstva na področju mednarodne humanitarne pomoči.

Pomoč Slovenske karitas ob večjih krizah po svetu

Slovenska karitas preko svoje mednarodne mreže pomaga ob vseh večjih stiskah po svetu. V zadnjem letu in pol je s humanitarno pomočjo pomagala najranljivejšim ob pandemiji v različnih državah po svetu, kot v Bosni in Hercegovini, Ruandi, Indiji, Pakistanu idr., ob krizi v Venezueli, ob suši in poplavah v Keniji, prizadetim ob konfliktu v Siriji, migrantom v Bosni in Hercegovini, ob eksploziji v Libanonu, potresu v Albaniji in na Hrvaškem, in za to skupaj namenila 531.000 zbranih evrov. Ob tem vabi Slovence k solidarnosti za številne stiske po svetu, še posebej k pomoči ob nedavnem potresu na Haitiju in pri blažitvi lahkote v Afriki. Možnost darovanja na https://www.karitas.si/daruj/donacija/.

Ministrstvo za zunanje zadeve RS pa je zadnje dve leti finančno podprlo tudi prizadevanja lokalnih Karitas za pomoč beguncem v Bosni in Hercegovini, revnim družinam in starejšim ob Covidu v Makedoniji, pri oskrbi z vodo v Siriji ter z osnovno pomočjo prizadetim ob eksploziji v Libanon. V sklopu strateškega partnerstva s Slovensko karitas pa je MZZ v 2021 financiralo humanitarno pomoč za boljše zdravje revnih na Madagaskarju. Že drugo leto sofinancira tudi projekt »Celostna oskrba sirskih begunk, žrtev nasilja na podlagi spola v Libanonu«, ki ga na terenu izvaja Caritas Libanon.

Vabilo k sodelovanju v kampanji »Solidarni v boju s podnebnimi spremembami«

Slovenka karitas se ob svetovnem humanitarnem dnevu skupaj s Caritas Europa in evropsko mrežo humanitarnih organizacij VOICE priključuje k letošnji globalni kampanji Združenih narodov (OCHA) pod geslom “Solidarni v boju s podnebnimi spremembami, da nikogar ne pustimo ob strani.” V sklopu te kampanje #TheHumanRace, v času od 16.8.2021 do 31.8.2021 potekala globalni izziv, ki ljudi po vsem svetu spodbuja k teku, hoji ali plavanju v znamenje solidarnosti z ljudmi v ranljivih skupnostih, ki jih podnebne spremembe prizadenejo najbolj, saj izgubijo dom, preživetje ali življenje.

VABLJENI tudi vsi v Sloveniji, da se priključijo kampanji in opravljene kilometre v znamenje podnebne solidarnosti vpišejo v aplikacijo TUKAJ. Tako se priključijo vsem drugim sodelujočim po svetu ter tudi mladim iz slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki že od leta 2011 dalje tečejo za solidarnost z najrevnejšimi v sklopu Teka podnebne solidarnosti in so v teh letih s skupaj 441.582,90 pretečenimi solidarnimi kilometri 11-krat obkrožili ekvator. Ta skupna aktivnost bo poziv vsem voditeljem, ki se bodo v letošnjem novembru zbrali v Glasgowu na Podnebnem vrhu Združenih narodov (COP26), da pospešijo podnebne ukrepe.

Krize po svetu se množijo, poglabljajo in so vse bolj kompleksne

V zadnjih nekaj dneh smo bili priča padcu Afganistana v oblast talibanov in tragičnemu potresu na Haitiju, ki je doslej zahteval 1.500 žrtev. V Libanonu, kjer je prišlo do gospodarskega zloma in socialno-politične nestabilnosti, se soočajo z najhujšo krizo po državljanski vojni. Mnogi trpijo tudi zaradi dolgotrajnih kriz v državah, kot so Ukrajina, Venezuela, Sirija, Južni Sudan, Jemen in drugje. Za mnoge teh kriz so odgovorne napačne politične odločitve, osebni interesi in skorumpiranost političnih voditeljev, ki so privedle do nepopisnega trpljenja najrevnejših, še posebej žensk in otrok. Caritas Internationalis ob tem poziva  nosilce odločanja, naj sprejmejo ustrezne in potrebne ukrepe za njihovo reševanje. Dodatno je pandemija COVID-19 socialno in gospodarsko paralizirala ves svet, ki ravno tako potrebuje globalno solidarnost z zagotovijo dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe za najranljivejše ljudi, vključno z zagotavljanjem cepiv, ter sredstva za blažitev ekonomskih posledic.

Podnebna kriza

Hkrati pa na svetovni ravni povzročajo hudo in nepopravljivo škodo podnebne spremembe in z njim povezane suše, požari (v 2021 jih je bilo največ v zadnjih desetletjih), poplave, tajfuni in druge nesreče, ki najbolj prizadenejo najrevnejše prebivalce sveta. Le ti pa s svojim načinom življenja najmanj prispevajo k tem spremembam in nimajo niti sredstev, da bi se spopadali z njihovimi posledicami. Ob tem prihaja do konfliktov zaradi naravnih virov, dezertifikacije, nizke kmetijske produktivnosti, pomanjkanja vode in medsebojnega nasilja v skupnostih. Mnogi revni ob tem trpijo hudo lakoto, izgubijo svoj dom in vse imetje, možnosti za preživljanje, nekateri žal tudi življenje. Da bi preživeli, so številni prisiljeni zapustiti svoje domove in oditi na druga območja in države (t.i. okoljski migranti), kjer iščejo možnosti za preživetje. Ena največjih dolgotrajnih humanitarni kriz s katastrofalnimi posledicami, ki jo povzročajo podnebne spremembe, je na osrednjem območju Sahela.

V takih razmerah, še posebno v času pandemije, so lokalne skupnosti in civilna družba tisti, ki morajo v primeru nesreč prevzeti vlogo prvih reševalcev, saj dostop do mednarodnih akterjev ni vedno mogoč. Humanitarni sektor bi moral okrepiti lokalno prilagojene mehanizme za pravočasno, ustrezno in učinkovito odzivanje na izredne razmere ter zagotoviti, da odločanje na področju humanitarne politike resnično spodbuja in v središče postavlja glas lokalnih akterjev in skupnosti. Ob tem bi jim morali zagotoviti potrebna sredstva in vire, da se bodo lahko nemudoma odzivali na naravne nesreče in ljudem, ki so jih prizadele, zagotavljali hrano, vodo, higienske pripomočke, začasna bivališča in mobilne zdravstvene storitve. Hkrati pa je potrebno omogočili zmanjšanje tveganja nesreč in odpornost nanje ter spodbujati celostne pristope k reševanju teh izzivov. Mednarodna podnebna konferenca COP26 mora to obravnavati kot nujno prednostno nalogo ter poiskati oprijemljive in ustrezne rešitve z dodelitvijo ustreznih sredstev za njihovo uresničitev.

Slovenska karitas se iskreno zahvaljuje vsem Slovencem odprtega srca in Vladi Republike Slovenije za podporo in pomoč ob teh velikih humanitarnih stiskah ljudi po svetu.

Peter Tomažič

Generalni tajnik Slovenske karitas