V drugi svetovni vojni je bil slovenski narod razkosan med več okupatorjev, vojno je izkoristila tudi komunistična partija, ki je pod masko osvobodilnega boja izvajala stalinistično revolucijo. Protiverska naravnanost totalitarizmov (predvsem nacizma in komunizma) je povzročila številne žrtve. Avtorji knjige Palme mučeništva (Celje 1995) prinašajo življenjepise 187 duhovnikov, bogoslovcev, redovnikov in redovnic, ki so umrli kot neuklonljive priče krščanske vere.
Slovenski škofje so na svoji seji 28. oktobra 2002 sprejeli sklep o začetku postopka za beatifikacijo slovenskih mučencev 20. stoletja. Za postulatorja je bil določen dr. Peter Kvaternik. Za mariborsko škofijo je bil za vicepostulatorja imenovan msgr. Jože Kužnik. Vse tri škofije, Ljubljana, Maribor in Koper, so za pripravo postopka imenovale ustrezna cerkvena sodišča. Delo teh sodišč se je nadaljevalo tudi po 6. aprilu 2006, ko je cerkvena uprava na Slovenskem doživela velike spremembe. Dr. Peter Kvaternik se je službi postulatorja leta 2008 odpovedal, njegovo mesto je prevzel mag. Simon Lorber. Leta 2013 je ljubljanski nadškof dr. Anton Stres za postulatorja imenoval dr. Metoda Benedika. Po navodilih instrukcije Kongregacije za zadeve svetnikov Sanctorum Mater so v enem postopku lahko obravnavane le žrtve enega preganjalca. Tako v našem primeru teče ločeno več postopkov: za žrtve komunizma, za žrtve nacizma ter za žrtve ustaštva.
Škofje ordinariji petih škofij so potrdili seznam 26 žrtev komunističnega nasilja, ki jih predlagajo, da se zanje začne postopek za beatifikacijo. Na tem seznamu je 13 duhovnikov, 3 bogoslovci, 1 redovnica, 9 laikov. Po škofijah je število naslednje: ljubljanska nadškofija 11, novomeška škofija 9, mariborska nadškofija 3, celjska škofija 1, koprska škofija 2. Na čelo tega seznama so škofje postavili duhovnika ljubljanske škofije, bogoslovnega profesorja Lamberta Ehrlicha. Dne 6. junija 2016 je mariborski, celjski, novomeški in koprski škof pooblastili ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta za nosilca postopka za kandidate iz teh škofij.
Nadškof Zore je 8. maja 2018 prosil Kongregacijo za zadeve svetnikov za nihil obstat za te postopke. Pritrdilni odgovor je podpisal kardinala Amato dne 17. maja 2018. Tako se za te svetniške kandidate, Božje služabnike, s potrditvijo Kongregacije postopek lahko nadaljuje po normah instrukcije Sanctorum Mater.
Za drug postopek je na seznamu 6 žrtev nacizma, od tega 2 iz mariborske nadškofije in 4 iz celjske škofije. Pooblaščenec za ta postopek je celjski škof Stanislav Lipovšek. Na čelu seznama je duhovnik Izidor Završnik z Gomilskega, ki je v mariborskem zaporu šel v smrt namesto mlajšega fanta. Škof Lipovšek je Kongregacijo za zadeve svetnikov že prosil za nihil obstat.
V teku je še zbiranje podatkov o sedmih žrtvah ustaškega režima in eni žrtvi četnikov.
p. dr. Metod Benedik OFMCap, postulator
