V Sokolskem domu na Mestnem trgu 17 v Škofji Loki bo v sredo, 26. septembra 2012, ob 19.00, v okviru dnevov evropske kulturne dediščine potekal pogovorni večer z dramatikom, pisateljem, esejistom in članom SAZU Zorkom Simčičem. Tema pogovora bo osredotočena na predstavitev izkušenj iz časa kulturnega ustvarjanja in življenja v Argentini, njegovi začasni domovini. Predstavljena bosta tudi avtorjev novi roman z naslovom Poslednji deseti bratje ter knjiga Pot iz mrtvila Milana Komarja, pomembnega slovenskega filozofa, ki je živel in delal v Argentini. Moderatorja kulturnega dogodka bosta direktor Založbe Družina Tone Rode in predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Aleksander Igličar.

Kdo je Zorko Simčič?

Pisatelj Zorko Simčič se je rodil 21. novembra 1921 v Mariboru. Njegova družina se je malo pred tem preselila iz Goriških Brd v Maribor zaradi preganjanja primorskih Slovencev pod novo italijansko oblastjo. Kot študent se je preselil v Ljubljano, kjer je dočakal začetek druge svetovne vojne. Med vojno je bil ujet med italijansko racijo in bil dalj časa zaprt v italijanskem taborišču Gonars. Konec vojne je dočakal na avstrijskem Koroškem kot prevajalec v angleški zavezniški vojski. Leta 1948 je emigriral v Argentino in se leta 1994 skupaj z ženo Minko ter hčerkama Klaro in Ivano vrnil v Slovenijo.

Med njegova najbolj znana dela sodita roman Prebujenje (1943), za katerega je kmalu po izidu prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljana ter roman Človek na obeh straneh stene (1957), za katerega je leta 1993 prejel nagrado Prešernovega sklada. Poleg romanov je pisal tudi drame in eseje.

Dodatne informacije so na voljo na povezavi www.mdloka.si.

Dnevi evropske kulturne dediščine 2012

Kot vsako leto tudi letos v večini evropskih držav potekajo dnevi evropske kulturne dediščine 2012, ki sem jim pridružuje tudi občina Škofja Loka. Skupni naslov letošnjih prireditev je Izkušnja dediščine. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so v zvezi z nosilno temo zapisali: »Razumemo dediščino kot simbol in kot nosilko zgodovinskega spomina, kot nasprotje minljivosti, kot način obvladovanja negotovosti ali kot zbirko snovnih dobrin?Kaj nam pomeni dediščina v svoji simbolni in materialni vlogi? Se naš odnos do dediščine od otroštva do starosti spreminja in če se, zakaj? Katere življenjske zgodbe znamo z dediščino razkriti in kaj nam dediščina lahko ponudi v razmišljanje danes?«